2020 Ramorjevo leto – razprimo krila

Na prireditvi deklica s piščalko, 6. februarja 2020, je bilo proglašeno že deseto, kulturno tematsko leto, ki ga predlaga strokovna projektna skupina v sestavi Vesna Jerbič Perko, Lela Angela Mršek Bajda, Vesna Malnar Memedovič, Nina Sambolec, Mihael Petrovič ml., Aleksander Koprivec in Marko Glavač. Poimenovano je 2020 Ramorjevo leto – razprimo krila, v poklon pilotu in inovatorju Hansu (Ivanu) Ramorju, ki je zaradi svoje zgodbe in drznosti postal skupni imenovalec za vse, ki so si na Kočevskem drznili in si bodo drznili sanjati. Odločitev strokovne projektne skupine je povzel Mihael Petrovič ml.:

»V letu 2020 bo minilo 85 let, odkar je Kočevje dobilo svoj letalski klub in četrt stoletja od nastanka sedanjega, ki nadaljuje njegovo izročilo. Že mnogo prej pa je krila razprl Hans (Ivan) Ramor (1892-1968), prvi kočevski pilot in graditelj letal. Ramor je bil med pionirji slovenskega letalstva tudi na drugih področjih. Kot letalski vaditelj in bojni pilot z bogatimi frontnimi izkušnjami je po razpadu Avstro-Ogrske soustvarjal prvo slovensko letalsko enoto ter znanje prenašal na bodoče slovenske in  jugoslovanske pilote, kasneje pa na graškem letališču ustanovil eno redkih avstrijskih pilotskih šol svojega časa ter v sodelovanju z konstruktorjem Albertom Kalkertom začel proizvajati lastna letala. Njegov štirisedežni Ramor KE-14 je bil pred drugo svetovno vojno upodobljen celo na zbirateljskih karticah.

Kočevje Ramorju dolguje tudi najstarejši zračni posnetek mesta. Tapetnikov sin iz Podgorske ulice, ki je vedno ostal navezan na domače kraje, pa je bil obenem inovator – med drugim je konstruiral in izdeloval lastna motorna vozila – ter predvojni avstrijski rekorder v nepretrganem letu. Skupaj je v karieri poletel več kot 20.000-krat, kot zanimivost pa velja omeniti, da je jeseni 1929 v Zagreb pripeljal tamkajšnje prvo civilno letalo. Po stopinjah letalca, ki je pot začenjal ob Rinži, so kasneje stopali še mnogi kočevski piloti, med katerimi jih je v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem letalstvu več utiralo nove poti. Brez pretiravanja je mogoče trditi, da je Kočevska s svojimi ljudmi pomembno sooblikovala in sooblikuje domačo letalsko zgodovino. 

Vendar pa Ramor ni le sinonim za začetke kočevskega letalstva, temveč nas nagovarja tudi širše. Da bi udejanjil svoje sanje, se je namreč Kočevar, ki naj bi že kot otrok z dežnikom skušal poleteti s prepadih ostenij Krempe, pri dvajsetih letih pa je v prostorih kočevske pivovarne razstavil svoje prvo brez motorno letalo, moral soočati s številnimi udarci in ovirami, zaradi česar se njegova biografija bere malodane kot pustolovski roman. Kljub temu je, četudi včasih za ceno ogrožanja lastnega življenja, ostal predan zastavljenim ciljem, ki jih je dosegal z brezkompromisno drznostjo in osredotočenostjo, lahko bi rekli celo trmo. V tem pogledu je torej tudi zgled za današnje dni, zato se z Ramorjevim letom ne spominjamo zgolj neke zgodovinske osebnosti in obletnic kočevskega letalstva, temveč nas opozarja na pomen ustvarjalnega zagona v najširšem smislu te besede in na vseh področjih družbenega življenja, od športa in kulture, do gospodarstva in znanosti. Ramor je zato skupni imenovalec za vse, ki so si na Kočevskem drznili, se drznejo in si bodo drznili sanjati. Da bi sanje postale tudi resničnost, pa je treba včasih samo razpreti krila.«

Znak tematskega kulturnega leta je oblikovala Alenka Šubic.