NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ
NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ
NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ
Institut nezdružljivosti funkcij v osnovi predstavlja mehanizem prepovedi opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ter prepovedi članstva in dejavnosti z namenom preprečevanja nastanka okoliščin nasprotja interesov. Opredelitev nezdružljivosti funkcij torej izhaja iz stališča, da poklicni funkcionarji, razen določenih izjem, v času trajanja te funkcije ne smejo začeti oziroma morajo prenehati z opravljanjem vseh dodatnih pridobitnih dejavnosti, ki bi lahko predstavljale nesorazmerno tveganje v zvezi z objektivnim in nepristranskim opravljanjem te funkcije oziroma bi ogrozilo njeno integriteto.
KDAJ GOVORIMO O NEZDRUŽLJIVOSTI
Pod pojmom nezdružljivost funkcij ločiti med nezdružljivostjo opravljanja funkcije, ki se nanaša na neposredno opravljanje poklicne ali druge dejavnosti poklicnega funkcionarja, in prepovedjo članstva in dejavnosti, ki se nanaša na članstvo in dejavnost funkcionarjev v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v določenih subjektih javnega in zasebnega prava oz. v organih teh pravnih oseb.
NEZDRUŽLJIVOST OPRAVLJANJA FUNKCIJE
Temeljni namen instituta nezdružljivosti opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo je preprečevanje korupcije in preprečevanje nasprotja interesov zaradi zagotavljanja neodvisnega izpolnjevanja ustavno in zakonsko določenih funkcij. Načelna prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti je namenjena zaščiti objektivnega in nepristranskega opravljanja funkcije ter varovanju integritete javne funkcije. Na konkretni ravni pa se s prepovedjo hkratnega opravljanja pridobitne dejavnost ob javni funkciji vnaprej preprečuje možnost nastanka korupcijskih tveganj, predvsem v obliki nasprotja interesov, ko bi posameznik zaradi zasebnega interesa, povezanega z lastno pridobitno dejavnostjo, v določenih postopkih ali primerih (lahko) v svojstvu javnega funkcionarja ravnal pristransko in neobjektivno.
SPLOŠNA PREPOVED
Za vse poklicne funkcionarje velja splošna prepoved opravljanja pridobitne poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi.
Izjeme
Poklicni funkcionar lahko opravlja pridobitveno pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače.
Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca in sklene pogodbo za opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške in/ali kulturne dejavnosti, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije ter obvestilu priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.
Komisije ni treba obveščati v primerih, ko funkcionar pridobi dovoljenje delodajalca za opravljanje pridobitvene športne, publicistična dejavnosti, dejavnosti vodenja kmetije in/ali upravljanja z lastnim premoženjem.
Izjemoma lahko Komisija na zahtevo poklicnega funkcionarja temu izda dovoljenje tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ki je sicer prepovedana. Pri odločanju o tem Komisija upošteva javni interes in stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno ter nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Komisija dovoljenja ne more oziroma ne sme izdati, če njegovo izdajo preprečuje drug zakon ali če želi poklicni funkcionar dohodek pridobiti od organa, v katerem opravlja funkcijo.
PREPOVED ČLANSTVA IN DEJAVNOSTI
ZIntPK ureja tudi članstvo in dejavnost funkcionarjev v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja določenih subjektov javnega in tudi zasebnega prava oziroma določa nezdružljivost opravljanja javne funkcije s članstvom oziroma dejavnostjo v organih teh pravnih oseb.
ABOSULTNA PREPOVED
Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Ob tem izpostavljamo, da med organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, ter med politično stranko, društvom ali ustanovo, v kateri opravlja dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja, veljajo omejitve oziroma prepoved poslovanja. Več v rubriki Omejitev oziroma prepoved poslovanja.
NEPOKLICNI FUNKCIONARJI
Medtem ko za poklicne funkcionarje velja absolutna prepoved članstva in dejavnosti, velja ta prepoved v primeru nepoklicnih funkcionarjev samo za tiste subjekte (gospodarske družbe, zavode, zadruge …), nad delom katerih nepoklicni funkcionar v okviru svoje funkcije izvaja neposredni nadzor. Nepoklicni funkcionarji so vsi tisti funkcionarji, ki svojo funkcijo na podlagi zakona opravljajo nepoklicno (npr. nepoklicni župani in podžupani, občinski svetniki, člani Fiskalnega sveta in ostali).
NEPOKLICNI ŽUPANI IN PODŽUPANI
Za nepoklicne župane in podžupane v osnovi velja enaka prepoved kot za poklicne funkcionarje, in sicer nepoklicni župan ali podžupan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, skladih, agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe. Ta omejitev oziroma prepoved velja le v primerih, ko nepoklicni župan ali podžupan opravlja funkcijo v občini, ki je s katerim od navedenih subjektov ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI, FUNKCIJE ALI ČLANSTVA
Funkcionar, ki na dan nastopa funkcije opravlja dejavnost ali funkcijo, ki skladno z ZIntPK ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije funkcionarja, mora najkasneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost oziroma funkcijo.
PREGLED UREDITVE NEZDRUŽLJIVOSTI FUNKCIJ PO SKUPINAH FUNKCIONARJEV
Funkcionarji v lokalnih skupnostih (župani, podžupani in občinski svetniki)
Funkcija župana ni združljiva:
- s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana,
- članstvom v nadzornem odboru in
- z delom v občinski upravi ter
- z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva:
- s funkcijo župana,
- članstvom v nadzornem odboru in
- z delom v občinski upravi ter
- z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon
- s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne
- z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Podrobnejša pojasnila, ki so v pomoč v primeru morebitnih nejasnosti ali dilem, so zapisna v Sistemskih pojasnilih o nezdružljivosti funkcij.
