OMEJITVE OZ. PREPOVED POSLOVANJA
OMEJITVE OZ. PREPOVED POSLOVANJA
Institut omejitev oziroma prepovedi poslovanja se nanaša zgolj in samo na poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem funkcijo opravlja funkcionar in subjekta, v katerem je udeležen ta funkcionar ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev (kot so npr. direktorji javnih zavodov, direktorji javnih gospodarskih družb, direktorji direktoratov ipd.), ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, so pa lahko predmet omejitev ali prepovedi poslovanja kakega drugega zakona.
ABOSULTNA PREPOVED POSLOVNJA
Naročnik (organ ali organizacija javnega sektorja), ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne sme poslovati (naročati blaga, storitev ali gradenj) s subjektom, v katerem je funkcionar, ki pri tem naročniku opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Enaka prepoved velja za postopke podeljevanja koncesij in druge oblike javno-zasebnega partnerstva ter postopke podeljevanja posebnih ali izključnih pravic. Prepoved velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Prepoved poslovanja velja tudi v primerih, ko kot naročnik nastopa ožji del občine (vaška, krajevna ali četrtna skupnost), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
PISNA IZJAVA
Skladno z določili ZIntPK so fizične osebe oziroma poslovnega subjekta v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega naročanja dolžne podati pisno izjavo (povezava do obrazca), da te niso povezana s funkcionarjem in po njenem vedenju tudi niso povezane z družinskim članom funkcionarja na način, določen v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Pisne izjave ni treba pridobiti v t.i. »evidenčnih« postopkih (nabava blaga, storitev ali gradnja pod mejnim pragom za uporabo ZJN-3), tudi če se tak posel zaključi s pogodbo.
POGOJNO DOVOLJENO POSLOVANJE
Prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo naročanja blaga, storitev ali gradenj oziroma katere koli oblike javno-zasebnega partnerstva, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja).
PRAVNE POSLEDICE KRŠITEV PRAVIL O OMEJITVAH OZ. PREPOVEDI POSLOVANJA
ZIntPK jasno določa, da so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami 35.člena ZIntPK nične. Ničnost torej nastopi:
- v primeru, ko se kljub obstoju absolutne prepovedi sklene posel,
- v primeru, ko se sklene posel ali druga oblika dodelitve sredstev, pri kateri je formalno ali neformalno sodeloval ali vplival funkcionar, ki bi moral biti zaradi obstoja nasprotja interesov izločen.
Omejitve poslovanja po prenehanju funkcije
ZIntPK določa, da bivši funkcionar še dve leti po prenehanju funkcije v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopati kot predstavnik (to je zakoniti ali statutarni zastopnik ali pooblaščenec) poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
POROČANJE FUNKCIONARJEV IN POROČANJE ORGANA
Funkcionarji so skladno z ZIntPK organu, kjer opravljajo funkcijo, dolžni v enem mesecu po nastopu funkcije, pisno poročati o subjektih, v katerih so oni sami ali njihovi družinski člani udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki ali so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Organ je dolžan podatke, ki jih pridobi od funkcionarjev, najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov (to se nanaša tudi na vse spremembe, ki jih poročajo funkcionarji) sporočiti Komisiji, kar stori preko elektronskih obrazcev, ki so dostopni na spletnih straneh Komisije.
SEZNAM SUBJEKTOV, ZA KATERE VELJAJO OMEJITVE POSLOVANJA
Seznam, ki ga vodi Komisija in je objavljen na njeni spletni strani ter v aplikaciji ERAR je zgolj informativne narave in ne vsebuje vedno tudi aktualnih podatkov. Komisija je namreč pri ažuriranju seznama v celoti odvisna od podatkov, ki jih prejme od organov, te pa pogosto prejema z določenim zamikom ali pa jih sploh ne prejme. Omejitve poslovanja po zakonu veljajo od trenutka, ko nastanejo.
Podrobnejša pojasnila, ki so v pomoč v primeru morebitnih nejasnosti ali dilem, so zapisna v Sistemskih pojasnilih o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja.
