Praznik Občine Kočevje: Dan povezovanja in priznanj za izjemne dosežke

Občina Kočevje je letos naziv Častni občan podelila Vincenciju Bezniku – posthumno za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Vincencij (Vinko) Beznik je bil rojen15.7.1956 v Lokvah nad Novo Gorico. Mladost je preživel v Postojni. Leta 1974 je z odliko zaključil šolanje v Šoli za miličnike – kadete v Tacnu in bil napoten na šolanje na vojaško akademijo JLA (1974-79). Tri letnike na usmeritvi kopenska vojska – pehota je uspešno zaključil v Beogradu, v četrtem letniku pa specializacijo v obveščevalnem in kontraobveščevalnem centru JLA v Pančevu, kjer je končal diverzantsko šolo. Po končanem šolanju je postal inštruktor za protiteroristično delovanje v Centru za usposabljanje posebnih in vojnih enot milice na Jasnici. V letih 1984-1987 je bil komandir Čete za posebne naloge v takratni Zaščitni enoti milice RSNZ, v letih 1987-1990 pa vodja Centra za usposabljanje posebnih in vojnih enot milice na Jasnici. V začetku junija 1990 je s skupino pripadnikov Čete za posebne naloge izvedel vpad v zaprto območje (Akcija Gotenica 1990) in tako zagotovil dodatno zavarovanje orožja TO in milice, ki je bilo skladiščeno na zaprtem območju. Avgusta 1990 je postal prvi poveljnik Specialne enote milice in kasneje Specialne enote policije. Vodil je več tajnih operacij, ki veljajo za ključne za kasnejši poraz jugoslovanske armade ter na koncu še odhod jugoslovanske vojske iz samostojne Slovenije. G. Beznik je bil tudi del skupine ključnih akterjev slovenske osamosvojitve, ki so 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stično sprejeli in formalizirali strateške dokumente za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. Na vse te dogodke je kasneje gledal s ponosom. Leta 1993 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Nagrado je v imenu častnega občana prevzela njegova hči Tara Beznik.

Grb Občine Kočevje za leto 2024 je prejelo Društvo invalidov Kočevje za 50 let prostovoljnega dela, za brezplačno in nesebično zagotavljanje različnih oblik pomoči invalidom. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima prostovoljstvo za razvoj in prihodnost družbene skupnosti je dandanes prostovoljstvo prepoznano kot splošno dobro in za društvo predstavlja srce in bistvo obstoja , saj ga od samega začetka vodijo prostovoljci. Prostovoljci društva - tudi sami invalidi – so znali prepoznati vrednoto prostovoljstva. Tako dnevno, brezplačno in nesebično namenjajo svoje znanje in svoj čas za zagotavljanje različnih oblik pomoči invalidom. Skozi vsa leta delovanja je skrb za spodbujanje, negovanje in razvoj prostovoljstva pri društvu postala prioriteta. Tudi skrb za slehernega člana invalida, ki ga izvajajo preko svojih prostovoljcev, ki so aktivni na terenu omogoča nenehen, vsakodnevni stik z uporabniki socialnih programov, ki jih izvaja društvo. S tem zagotavljajo učinkovit odziv na resnične potrebe posameznikov ali skupine, ki so se znašli v stiski. Iz vidika človekovih pravic si prizadevajo ohranjati enakopravnosti na nivoju sociale, obenem pa hočejo tudi sami prispevati na vseh področjih družbe, tako da bi bile vsem invalidom zagotovljene enakovredne pravice, brez diskriminacije. Zavedajo se, da je za zagotavljanje teh ciljev potrebna družbena pomoč, ki jo je iz leta v leto manj, njihova pripravljenost in prizadevanja pa so neomajna. Nagrado je v imenu društva prevzela predsednica nadzornega odbora ga. Martina Osmak.

Humkovo nagrado za leto 2024 je prejel Antun Gašparac za njegovo neomajno zavzetnost, strokovnost in požrtvovalnost na humanitarnem področju, ki je prispevala k varnosti, zaščiti in dobrobiti občank in občanov občine Kočevje.  Antun Gašparac je izjemen posameznik, ki je s svojim delom na prostovoljnem in humanitarnem področju dokazal, da gre za človeka z izjemno osebnostjo. S svojo požrtvovalnostjo je vedno postavljal ljudi in skupnost pred svoje interese. Je član Občinskega štaba Civilne zaščite že skoraj 34 let, funkcijo poveljnika pa opravlja od leta 2003. V štab Civilne zaščite je bil imenovan v času priprav za osamosvojitev Slovenije. Opravil je potrebna izobraževanja in v času vojne za Slovenijo opravljal različne naloge na področju zaščite in reševanja, še posebej pa se je izkazal pri organizaciji in skrbi za sistem zaklanjanja, ki bi bil v polni uporabi ob morebitni agresiji na Republiko Slovenijo. Ima priznan status vojnega veterana. Ves čas svojega prostovoljnega delovanja se zavzema za razvoj sistema zaščite in reševanja v občini Kočevje ter si prizadeva za pomoč potrebnim ob naravnih in drugih nesrečah. Odlikuje se tudi po svoji podpori nevladnim organizacijam v občini Kočevje (gasilci, jamarji, potapljači, taborniki, planinci itd.), ki so pomemben del zaščite in reševanja, ter spodbuja njihovo medsebojno delovanje. Kot dolgoletni direktor podjetja Hydrovod d.o.o. Kočevje je ves čas deloval v smeri izgradnje in  ureditve vodovodnega hidrantnega omrežja na območjih občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Kostel, kar je nujno potrebno za višjo požarno varnost. Aktivno je sodeloval pri vseh državnih in regijskih prireditvah, organiziranih v Kočevju, kot so državna gasilska tekmovanja in regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Ob pojavu pandemije koronavirusa je bil del najožje ekipe, ki je v občini Kočevje že pred izbruhom pandemije izvedla vrst preventivnih aktivnosti. te so se izkazale za zelo uspešne in so pripomogle k boljši organizaciji življenja v občini v novonastalih razmerah, lažjemu obvladovanju situacije ter večji varnosti občanov. kasneje je sodeloval pri postavitvi organizacije dela in mnogih praktičnih rešitev, ki so postale primer dobre prakse za številne občine v Sloveniji. Aktivno je sodeloval tudi pri reševanju ob največji industrijski nesreči v Sloveniji, ki se je zgodila v podjetju Melamin. Kot poveljnik Civilne za ščite je bil imenovan za predsednika posebne komisije za sanacijo škode v podjetju Melamin, ki jo je ustanovil Občinski svet. Za svoje dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč je Antun prejel zlati, srebrni in bronasti znak Civilne zaščite, leta 2022 pa tudi Plaketo Civile zaščite, ki se podeljuje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.  

 

Verderberjevo nagrado za leto 2024 je prejel Aleš Drobnič za njegovo dolgoletno predanostjo in neprecenljivim prispevkom k razvoju odbojke in športa v občini Kočevje.  Aleš se že 40 let aktivno ukvarja ns športom, in sicer z odbojko. S svojo dolgoletno predanostjo in strastjo do odbojke je postal sinonim za ta šport v Kočevju. Svojo športno pot je začel pri 10 letih v osnovni šoli, ki se je pridružil ekipi Moškega odbojkarskega kluba Kočevje. Skozi mlajše selekcije je nadaljeval svojo kariero kot prodajalec v Kočevju, kjer so njegovo nadarjenost hitro opazili trenerji prvoligaških klubov. Tako je svojo igralsko pot nadaljeval v prestižnih klubih po Sloveniji, kot so Novo Mesto, Kamnik in Salonit. V določenem obdobju je bil celo izbran za reprezentanta slovenske izbrane vrste, kjer je zastopal našo državo na najvišji ravni. Po desetih letih igranja na vrhunskem nivoju se je Aleš vrnil v Kočevje, kjer je s svojo energijo in predanostjo znova obudil kočevsko odbojko, ki je takrat stagnirala. Leta 2010 je začel sistematično delati z mladimi in s svojo strastjo in zavzetostjo hitro dosegel izjemne rezultate. V pretekli sezoni je člansko ekipo Moškega odbojkarskega kluba Kočevje popeljal do uvrstitev v 1.B slovensko odbojkarsko ligo, pri čemer je pomembno poudariti, da je ekipa sestavljena iz domačih, kočevskih fantov. Moški odbojkarski klub Kočevje danes šteje več kot 70 članov. Njegov zavzet, vztrajen in nepopustljiv pristop ter pozitivna energija so zgled vsem športnikom in športnim delavcem. Alešev vpliv se čuti v vsakem kotičku lokalne športne skupnosti, kjer je s svojim delom in neizmerno predanostjo postal pravo vzor in navdih za prihodnje generacije športnikov.

 

Ob letošnjem prazniku je bila podeljena tudi Spominska plaketa občine Kočevje. Kulturno društvo Moški pevski zbor Svoboda Kočevje je spominsko plaketo prejelo za njihovo 50 letno delovanje, prispevek h kulturnemu življenju v občini ter ohranjanju in promociji zborovske glasbe. Moški pevski zbor je bil ustanovljen leta 1974. V zboru je do sedaj pelo že preko 160 pevcev, izključno moških iz občine Kočevje. Zbor deluje kot neprofitno kulturno društvo in združuje enako misleče, ki radi urbano moško zapojejo. V letošnjem letu je zbor obeležil in praznoval 50 letnico neprekinjenega delovanja in obstoja. Trenutno zbor šteje 13 članov iz občine Kočevje. Zbor se redno udeležuje Tabora slovenskih pevskih zborov, poje na komemoracijah in proslavah, prispeva k uspešni izvedbi spominskih slovesnosti in ob kulturnih praznikih zapoje po vaseh.

 

 

 

V glasbenem delu prireditve so nastopili združeni otroški pevski zbori Kočevskih osnovnih šol. Okoli 120 mladih iz OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ob Rinži in OŠ Stara Cerkev je tako z Zdravljico slavnostno odprlo program prireditve. Na koncu pa so skupaj s skupino Kvatropirci, nastopili v osrednjem kulturnem programu, prireditev še zaključili in sicer z neuradno kočevsko himno Tu, kjer sem doma. Prireditev je postregla tudi s kratko video predstavitvijo vsakega nagrajenca. Na preteklo leto se je s ponosom ozrl tudi podžupan v svojem osrednjem nagovoru občankam in občanom in se zahvalil vsem, ki k rezultatom doprinesejo na tak ali drugačen način.

 

Kot že nekaj let zapovrstjo pa je bil občinski praznik tudi priložnost za najavo prihajajočega novega kulturno-tematskega leta. Po letošnjem letu gibanja, se prihodnje leto podajamo v znamenje kulture, posvečeno zgodbi Veronike Deseniške in Friderika Celjskega. To je priložnost, da se spomnimo ne le na njuno tragično ljubezen, ampak tudi na pomembno vlogo Celjskih grofov v zgodovini slovenskega prostora. Njuna zgodba se nas dotakne zaradi njene univerzalnosti – ljubezni, ki se sooča z nasprotovanji in tragičnim koncem, obenem pa osvetljuje vprašanja moči, oblasti in osebne svobode.