2023 – leto Milana Butine

Leto 2023 je posvečeno likovnemu teoretiku dr. Milanu Butini.

Kot tretji izmed petih otrok se je Milan Butina leta 1923 rodil v Kočevju, očetu Antonu in mami Katarini, rojeni Kajfež. Oče je bil v Kočevju znan trgovec, ki pa je v začetku 20. stoletja zaradi gospodarske krize bankrotiral. Zato se je družina okoli leta 1930 preselila v Moravo, na kmetijo Milanove stare mame po mamini strani (Katarina Kajfež, roj. Zidar), kjer so imeli še naprej trgovino ter gostilno. Otroci iz Morave so v tistem času obiskovali šolo v tri kilometre oddaljenih Štalcerjih. Po končani osnovni šoli so starši Milana in njegovega starejšega brata Borisa poslali na III. realno gimnazijo v Ljubljano, kjer sta bila v letih od 1934 do 1937. V Kočevju pa je v letih 1937-39 končal zadnje letnike nižje realne gimnazije. Nato je eno leto opravljal prakso kot tkalec v Hutterjevi tekstilni tovarni v Mariboru. Ob vrnitvi v Moravo, ko je že divjala druga svetovna vojna, se je priključil mladinskemu odredu OF Morava. Poleg tega je staršem pomagal pri delu v gostilni in v prostih trenutkih risal ter slikal. V času roške ofenzive leta 1942 so ga skupaj z očetom in starejšim bratom odpeljali v internacijo, medtem ko je šel srednji brat že prej v partizane. Po kapitulaciji Italije je bil skupaj z ostalimi taboriščniki prepeljan v Zagreb. Tam je delal kot skladiščnik v tekstilni tovarni in hodil slikat na Savo. Spoznal se je z znamenitim hrvaškim slikarjem Jerolimom Mišejem. Po koncu  vojne se je vrnil na Kočevsko in v letih 1945 do 1947 služil vojaški rok v Litiji, Škofji Loki in Idriji.

Po odsluženi vojaščini in povratku domov, je opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je imela takrat prostore še v stavbi današnje Gimnazije Poljane. Leta 1951 je Milan Butina diplomiral na slikarskem oddelku, v eni izmed prvih generacij povojnih diplomantov.

Kljub mnogim obveznostim, raziskovanjem, poučevanju, pisanju člankov in razprav s področja likovne teorije je še vedno neumorno slikal in risal. Predvsem je čas za slikanje izkoristil na študijskih potovanjih v Baslu, Parizu, Linzu in na Dunaj. V vmesnih obdobjih je obiskoval tudi Moravo in svoje rodno Kočevje, o čemer pričajo številne upodobitve krajev njegovega otroštva.

Uradno se je upokojil leta 1990, vendar je bil še kasneje izjemno aktiven in hkrati tudi ustvarjalen. Ne samo, da se je še naprej ukvarjal z likovnoteoretskimi raziskavami in objavljanju le-teh, ves čas je tudi slikal in predaval –  vse do smrti leta 1999.

Lahko rečemo, da dr. Milan Butina sodi med največje likovne intelektualce na Slovenskem in med najbolj izvirne likovne teoretike dvajsetega stoletja. Kako velik vpliv je imel Milan Butina na svoje učence in študente pričajo predvsem številni odzivi in pričevanja, s katerimi se mnogokrat srečuje njegova hčerka Darja, ko jo ogovarjajo njegovi nekdanji učenci in ji pripovedujejo o izjemnih predavanjih, navdušujočih raziskavah in odkritjih ter nenehnem zanimanju za likovno teorijo.

Nadja Kovačič, Pokrajinski muzej Kočevje

Trinajsto kulturno tematsko leto je bilo razglašeno 2. oktobra 2022 na prireditvi ob občinskem prazniku Občine Kočevje.