V letu 2021 smo na pričeli s kampanjo ozaveščanja pomena dreves v naseljih, ki smo jo poimenovali Naj drevo. Cilj projekta je dvigovati zavedanje občanov o pomenu odrasle, vitalne drevnine v naseljih, in vseh funkcijah, ki nam jih drevesa nudijo za vsakdanje bivanje. Ob tem lahko bolje razumemo pomen pravilnega vzdrževanja, ki te funkcije ohranja, pomlajevanja (novega sajenja) in tudi poseka problematičnih elementov. Odrasla drevesa so v naseljih nenadomestljivega pomena in so od nekdaj bila pomemben element urbanega.
Drevo na prvem mestu nudi zaščito - senco, zavetrovanje, čisti zrak, ohranja hranilno prst, nudi bivališča žuželkam in pticam, skrivališča in igrišče domačim živalim in otrokom. Lahko nam nudi tudi plodove, prijetne vonjave in lepe poglede ob cvetenju in menjavi barve listja. Spominja nas na minevanje, ponovno rast, optimizem, življenjski tok. Drevesa živijo počasneje od nas, a se prav tako odzivajo na spremembe svojega okolja, a to kasneje pokažejo. Naši posegi v vplivna območja dreves se zato pogosto pokažejo šele skozi čas, naslednji generaciji.
V zadnjih letih se je med ljudmi razvil strah pred drevesi, ki so višja od hiš kjer bivamo, ob tem pa tudi potreba, da kontroliramo velikost, obliko, podobo ... S to predpostavko smo ljudje degradirali večino javne drevnine, brez ozira na vpliv na javni prostor in skupno dobro. Zato želimo s kampanjo Naj drevo poudarjati predvsem zdrave, nepoškodovane primerke v javnem prostoru, ki jih skupnost ceni zaradi dolgotrajnega odnosa, prijetnega ambienta in sobivanja na teh lokacijah. Želimo si graditi ta odnos in potrebo po več zelenja v naseljih, saj bomo le tako lahko poskusili uspešno parirati klimatskim spremembam prihodnosti.
V okviru projekta
Naj drevo leta na podlagi prejetih predlogov občank in občanov strokovna komisija pripravi ožji izbor, končna odločitev pa je prepuščena javnosti. Poziv bo vsako leto objavljen v pomladnih dneh. Drevesa, ki še niso osvojila naziva, so lahko predlagana ponovno.
Obiščite naša izjemna drevesa, najdete jih na zemljevidu:
Naj drevesa občine Kočevje.
Smreko so v preteklosti na kočevskem zelo pogosto sadili, tako v gozdu kot na javnih površinah, kljub temu, da je kot vrsta glede na našo klimo (z izjemo mrazišč) in za mestno okolje manj primerna. Ker pa je kot iglavec in odraslo drevo pomembna s svojimi funkcijami, vsa odrasla drevesa v mestu varujemo in za njih pozorno skrbimo.
Iglavci v mestu s svojimi funkcijami najbolj pridejo do izraza v zimskih mesecih, ko so samo še njihove krošnje polne, in najbolj zaznamo funkcije kot so zavetrovanje – blaženje (negativnih) vremenskih vplivov, in zavetje pticam in žuželkam v zimskem času, ko so listavci goli. Veseli smo, da je pozornost prejelo drevo, ki je javno dostopno, kljub temu da raste na zasebni površini ponuja svoje funkcije širši skupini.
V letu 2022 smo pravzaprav dobili kar sedem naj dreves. Glasovati le za eno izmed lip namreč ne bi bilo smiselno, saj skupaj tvorijo pomembno celoto za naselje.
Lipa je v Sloveniji zelo priljubljeno drevo, saj velja tudi za simbol slovenstva, zato se pogosto zasadi ob posebnih priložnostih. Kot drevo s simbolno vrednostjo smo jo v preteklosti najpogosteje sadili kot soliterno drevo na pomembne skupne površine v središčih vasi ali v mestu, zelo pogosto ob cerkvah, na grajskih dvoriščih in mestnih trgih. Lokacije pod ''glavno vaško lipo'' so od nekdaj bile javni prostor druženja, komunikacije, dogodkov in skupnega odločanja. Zasajena je tudi v številnih drevoredih; spomnimo se na našega Hufnaglovega z 87 drevesi in slavnega Napoleonovega. Kot avtohtono pionirsko drevo jo najdemo tudi na gozdnem robu in površinah v zaraščanju.
Letnice zasaditve lip v Dolnji Brigi žal ne poznamo, obstaja pa fotografija iz leta 1938, ki jo je odstopil g. Ivan Gladič. Pred tem letom so bile lipe žal tudi neustrezno obrezane oziroma obglavljene, zato morda niso najbolj »zdrav« primerek te vrste. So pa zahvaljujoč danes ustrezni skrbi še vedno vitalne in predstavljajo pomembno središče kraja, in si zato zaslužijo pozornost ter naziv Naj drevo 2022.
Leta 2023 smo v glasovanju skupno prejeli 270 glasov, prepričljivo pa je zmagala metasekvoja, ki raste med knjižnico in srednjo šolo.
To drevo je pred leti dobilo celo nekaj pobud za posek zaradi valovitega asfalta, ki ga je ustvarilo v iskanju vode in hranilnih tal. Res je, da ta vrsta ni bila najboljši izbor za to lokacijo, še posebno, ko so jo zalili z asfaltom prav do debla. Lokacija pod drevesom je bila nekdaj zaparkirana vsepovprek, neprijetna na pogled in za obisk. Ampak, ker gre za javni prostor med družbenimi institucijami, smo na pobudo civilne iniciative velik kos asfalta okoli drevesa odstranili, saj je prostor med šolo in knjižnico že tradicionalno lokacija za druženje. Z rezanjem asfalta se je koreninam in deblu namenilo več prostora ter nadomestilo parkiranje avtov s peskom, parkirišči za kolesa ter veliko klopi v obliki parkleta. Le - tega so izdelali in umestili srednješolci lesarskega programa.
Sama metasekvoja kot vrsta je v našem javnem prostoru zelo redka, v svojem naravnem okolju zraste v zelo veliko drevo višine povprečno 35 metrov, v mestu ji takšna velikost ne bo namenjena zaradi težjih rastnih pogojev. Naravno je ta vrsta razširjena samo na Kitajskem, je pa zelo pogosto okrasno drevo v parkih po celi Sloveniji, sadimo pa jo zaradi nenavadnega in privlačnega videza, lepih jesenskih barv in kot botanično zanimivost. Čudovito je, da smo to posebno drevo in pa tudi celotno lokacijo počastili z nazivom Naj drevo. Želimo si, da bo njena senca še mnoga leta gostila prijetno in raznoliko družbo.
Letos je bilo izbrano drevo divjega kostanja, ki se nahaja na Trdnjavi pri Rudniškem jezeru.
To drevo se ponaša z izjemno lego in mogočnostjo ter močno vpliva na okolico. Njegova bogata krošnja ustvarja prijeten senčen kotiček, ki ponuja sproščujoč navdih vsem mimoidočim.
Izbor divjega kostanja za Naj drevo ni le čast, temveč tudi priložnost za nadaljnje ozaveščanje o pomenu dreves in narave v našem vsakdanjem življenju. Občina Kočevje bo nadaljevala s prizadevanji za zaščito in spodbujanje zelenih površin ter ohranjanje naravne dediščine, ki nas obdaja.