Oživljanje središča in promet

Projekt oživljanja središča Kočevja se nadaljuje pod naslovom Vsi v mesto! Njegov namen je okrepiti sodelovanje med strokovnimi službami občine, prebivalci in izvajalci različnih dejavnosti v središču ter sprožiti vsebinsko osmišljanje fizične prenove z razvojem programov in prometno politiko. Se sprašujete, kako sta povezana oživljanje središča in promet? Poglejmo.

Oživljanje potrebujejo vsa mesta, iz katerih so se v nekem obdobju umaknile dejavnosti in na koncu tudi številni ljudje, ki so tja prihajali po nakupih in opravkih, pa tudi zgolj samo iz potrebe po doživljanju mestnega vrveža. Živo mesto je polno ljudi, gospodarskih in družbenih dejavnosti. Ljudje so na ulicah, se srečujejo, igrajo, spoznavajo in opazujejo, počutijo se varno in so sproščeni. Vsi, otroci in starejši, se počutijo v mestu dobro in uporabljajo mesto od zgodnjega jutra do poznega večera ter tudi ponoči.

Pomemben razlog za umik dejavnosti iz mestnih središč je v preteklosti predstavljal prav razvoj avtomobilskega prometa. S tem, ko se je večina ljudi začela premikati naokrog v osebnih avtomobilih, je začelo v središčih primanjkovati prostora in trgovske in druge storitve so se počasi premaknile na obrobja mest. Želja po oživljanju mestnega središča zato vedno nujno sproži proučevanje prometnih režimov in prometnega prostora ter oblikuje prometno politiko tako, da ta prispeva k ponovnemu ustvarjanju privlačnosti, prostornosti in varnosti središča za vsakdanje življenje in delo. Prometne rešitve lahko podpirajo ponovni zagon razvoja dogodkov, dejavnosti in storitev v mestnem središču, lahko pa ga ovirajo.

Kako torej s prometnimi rešitvami podpremo proces oživljanja mestnega središča? Promet je seveda zelo pomemben, prometna infrastruktura omogoča mobilnost ljudi in blaga. Brez prometne infrastrukture ljudje ne morejo priti do mestnega središča. Po drugi strani pa je lahko pretirana ponudba cest in parkirnih površin neprivlačna in lahko deluje tudi odbijajoče ali celo nevarno. Hitra vožnja vozil skozi središče, je na primer nevarna za pešce, zato se središču ljudje raje izogibajo in ga ne uporabljajo.

Vožnja z avtomobili in parkiranje zavzemata veliko mestnega prostora, hkrati pa ljudem preprečujeta, da bi se spontano srečevali in bili družabni, kar je ključno za privlačnost in delovanje mestnega središča. Zato se pogosto izkaže, da je v središču mesta dobro prometno infrastrukturo skrčiti in izboljšati dostopnost do dejavnosti peš in ureditev ter povečati občutek varnosti za pešce in kolesarje. Velja, da kjer je več pešcev, je manj avtomobilov.

Za ponovni zagon dejavnosti v središču mesta so ključni ljudje, ki se po središču premikajo tako, da lahko mimogrede, brez večjih težav, opravljajo opravke in nakupe. Znano je, da pešci prav tako spodbujajo razvoj lokalne ekonomije, storitev in dejavnosti ter da imajo mesta, ki so bolj prijetna za hojo, na splošno višji domači bruto proizvod.

Zato ni naključje, da so prenove mestnih središč povsod po svetu povezane z ukinjanjem parkiranja na glavnih trgih, zapiranjem ulic za avtomobilski promet, ustvarjanjem območij mešanega prometa in pešcem in kolesarjem prijaznega prostora. Tako so nedavno ravnali v Novem mestu in že dolgo pred tem v slovenski prestolnici, tako pravkar vodijo proces prenove središča v Mariboru. Prenova javnega prostora in novi prometni režimi omogočajo, da se mestne površine uporabljajo v nove, sodobne namene in da se ljudje v središču počutijo prijetno.

Je pa preurejanje prometa – in zlasti parkiranja – pogosto vroča tema, saj imajo ljudje občutek, da se posega v njihove pravice. Male trgovine ali gostinski lokali se bojijo uvedbe plačljivega parkiranja in enosmernih cest, ker menijo, da k njim vendar večina gostov pride z avtomobilom.

Na srečo je večina ukrepov prometne politike lahko taka, da so z nekaj razmisleka koristni za vse akterje v središču mesta. V Kočevju na primer dvosmerna Ljubljanska cesta v samem središču mesta teče čez Trg zbora odposlancev. Če bi nekako poskrbeli za manj gost in manj hiter pretok vozil po njej, bi lahko pomembno povečali prometno varnost za vse udeležence v prometu in uporabnike javnega prostora ter celotno območje Jernejevega trga in ploščadi tudi razbremenili hrupa in smoga. Z novim prometnim režimom in prometnimi ureditvami bi tako ustvarili prijeten javni prostor, dobre pogoje za hojo in kolesarjenje ter tako koristili vsem - prebivalcem, izvajalcem storitev in uporabnikom ter obiskovalcem mestnega središča.

Urban Jeriha in Maja Simoneti, IPoP - Inštitut za politike prostora

Foto: Urban Jeriha

Članek je bil objavljen 22. maja 2020 v časopisu Kočevska.