Oživljanje mestnega jedra

Oživljanje je proces, v katerem si lokalna uprava skupaj s prebivalci in drugimi prizadeva iz starega središča ustvariti privlačno mestno jedro za vse. V procesu oživljanja se lokalni človeški, fizični, kulturni in ekonomski potenciali ustvarjalno povežejo v unikatno mešanico dejavnosti in ureditev. Proces oživljanja počasi in vztrajno prebuja zanimanje prebivalcev in obiskovalcev za mestno središče in ustvarja nove razvojne možnosti.

Namen oživljanja mestnega jedra je ohraniti vrednost lokalnega okolja in dediščine ter hkrati razvijati njegovo novo vrednost. V nasprotju z urbano prenovo, ki se prvenstveno ukvarja s fizičnim okoljem, to je z urejanjem stavb in javnega prostora, se oživljanje ali urbana regeneracija ukvarja s programi, dejavnostmi in režimi rabe, vključuje pa tudi razmisleke o prenovi.

Razliko med prenovo in oživljanjem mesta ustvari program. Včasih, ko kakšna občina prenovi dragoceno staro stavbo, slišimo, da zdaj išče še nekoga, ki bo stavbi vdihnil novo življenje. Izkaže se, da je prenova manjše breme, kot je ustvarjanje novega programa. Nerodno pa postane, če zagon programa ovirajo rešitve v pravkar prenovljeni stavbi. Podobno se lahko zgodi občini, če proces oživljanja začne s prenovo središča, še preden se oblikuje predstava o tem, kakšen program in dejavnosti mesto v jedru sploh potrebuje in zmore razvijati. Zato je bolje obratno, da se najprej začne proces oživljanja, nato pa sledi prenova.

Proces oživljanja mestna jedra potrebujejo, ker so se s časom na svoj način iztrošila. Ljudje in dejavnosti so se s pomočjo avtomobilov preselili drugam, v trgovska in poslovna območja zunaj središča. V starem jedru so se najprej zaprla vrata trgovin, nato lokali in bančne poslovalnice ter na koncu marsikje tudi pošta. Ko se iz jedra umaknejo poslovni in družabni programi, se izgubi zanimanje za obisk in počasi se izgubita tudi denar in volja za urejanje in vzdrževanje. Javni prostor začne propadati in sameva, ne neha pa obstajati. Zapuščeno in prazno mestno središče tako vsak dan znova opozarja na življenje, kot je bilo nekoč, in čaka, da ga prevzame nov tok življenja.

S težavami izpraznjenih starih središč so se in se še ukvarjajo številna mesta po svetu. Propad industrije in globalizacija sta zaznamovala tako velika kot majhna mesta. V starih jedrih številnih slovenskih mest samevajo trg in ulice, izložbe in lokali. Manjša mesta so v tem dogajanju soočena z enakimi izzivi kot večja. Potrebujejo tako nova delovna mesta in dejavnosti kot kakovost vsakdanjega življenja za vse. Za kakovost bivanja mesta potrebujejo javni prostor, še posebej osrednji javni prostor mestnega središča.

Podoba javnega prostora, ulic in trgov, lokalov in izložb, parkov in igrišč je svojevrstno zrcalo lokalne skupnosti. Pogled na javni prostor sporoča, kako dobro gre mestu in kako zavzeti in sposobni so za urejanje mesta njegova uprava, prebivalci, lastniki nepremičnin, lokalov in trgovin. Kadar gre mestu dobro in je vzdušje optimistično, se to pozna tudi na uporabi in urejenosti javnega prostora. Zato so v turističnih mestih tako pozorni na vsak smetnjak in celo na urejenost zasebnih vrtov, zato je občina Kočevje v zadnjih letih tako zavzeta pri urejanju javnih površin.

Proces oživljanja mestnega središča je zelo zahteven in terja dolgoročno predanost, sega prek posameznega mandata in posameznih strokovnih služb in organizacij. Vsako mesto mora v procesu oživljanja poiskati zase najprimernejšo rešitev in zato potrebuje tudi investicije, znanje, informacije in programe, ki prihajajo od zunaj, od države in drugih zunanjih akterjev.

Občina Kočevje se dobro zaveda opisanega. Leta 2019 je namreč pristopila k procesu trajnostne urbane regeneracije in urejanja prometa v sodelovanju z IPoP - Inštitutom za politike prostora iz Ljubljane, sočasno širi svoje notranje znanje in veščine tudi v mednarodnem partnerstvu projekta iPLACE pod okriljem evropskega programa URBACT.

Maja Simoneti, IPoP- Inštitut za politike prostora

Besedilo je bilo prvotno objavljeno 24. marca 2020 v časopisu Kočevska.