Mesto smo ljudje

Čas epidemije je posegel v ustaljeni način našega življenja, in to močno vpliva na naše doživljanje sebe, okolja in sveta. Odkar smo že nekaj tednov prisiljeni večino časa preživeti doma, se med drugim mnogo bolj kot sicer zavedamo pomena drugih ljudi in svojega okolja. Dalj časa ko traja naša izoliranost, bolj močno čutimo pomen pristnih in tudi zgolj bežnih, skoraj nezavednih medčloveških stikov ter hkrati vse bolj živo dojemamo, kako pomembna vrednota je svoboda gibanja v javnem prostoru. Zdi se, da bolj cenimo človeško bližino in možnosti za njeno doživljanje. Zavedamo se vrednosti urejenega bivalnega okolja in bližine nujnih storitev.

V času epidemije covida-19 so državne in lokalne oblasti povsod po svetu z različnimi zaščitnimi ukrepi tako rekoč čez noč ustvarile za svoje prebivalce povsem nove pogoje bivanja in dela. Nenadoma so naši odhodi ven postali predmet skrbnega načrtovanja in preverjanja, kam in kako bomo šli, da bomo varni in da ne bomo ogrožali drugih. Naši izhodi na prosto in sprehodi do ploščadi in Gaja, okoli Kočevskega jezera ali še dlje v odprto kočevsko naravo se te dni zdijo bolj dragocena možnost za obnovitev in krepitev duha in telesa kot pred epidemijo. Mnogo bolj se tudi zavedamo urejenosti javnega prostora, to je količine, kakovosti in dostopnosti prostora, ki je brezplačno na voljo vsem. Veliko nam pomenita dostopnost peš do storitev, kot sta trgovina in lekarna, in dobra organiziranosti lokalne skupnosti. Naši sprehodi nam razkrivajo šibkosti in prednosti lokalnega prostora v povsem novi luči.

Tudi razmišljanje o oživljanju mestnega jedra med spopadanjem z epidemijo tako dobiva povsem nov pomen. Prikrajšani za možnosti druženja in svobodnega gibanja se drugače spominjamo tako svojih izkušenj in dogodkov kot doživljanja mestnega utripa in jedra. V novi luči vidimo tudi probleme in možnosti za spremembe v svojem kraju. Razmišljanje o oživljanju mestnega jedra te dni bogatijo tako želje po dogajanju, ki ga pogrešamo, kot po tistem, o katerem smo samo slišali pripovedovati ali pa si ga šele zamišljamo.

Mestno jedro oživljamo ljudje, prebivalci, uporabniki, obiskovalci, opazovalci in ponudniki storitev, lastniki lokalov, organizatorji in izvajalci kulturnih, družabnih in športnih dogodkov na mestni ploščadi, v Gaju, pred Knjižnico, ob Rinži in drugje. V jedru se zaradi intenzivnosti in prežemanja dogodkov in ljudi ustvarjajo občutki povezanosti in pripadnosti, v jedru se oblikuje lokalna skupnost. V jedru majhnega mesta se, drugače kot v jedrih velikih mest, dosti lažje vsi prebivalci počutijo domače.

Ko se je delovna skupina IPoP – Inštituta za politike prostora pozimi pogovarjala z različnimi predstavniki lokalne skupnosti o oživljanju mestnega jedra Kočevja, je več sogovorcev menilo, da je ena od dobrih značilnosti Kočevja, da je kraj majhen in se vsi med sabo poznate. Prijetno je, če poznaš osebo, ki ti na nekem uradu sedi nasproti, ko moraš rešiti neki svoj problem. Manj prijetno zna biti, če ga kaj polomiš, ker se vse hitro izve in občutek sramu poveča stisko, ki jo občutimo, kadar ne ravnamo prav. Pa vendar se zdi, da ima življenje v skupnosti, v kateri si viden, več prednosti kot slabosti. Tudi mladi razmišljajo, da bi si želeli ostati v Kočevju.

Epidemija je res marsikaj spremenila, prekinila je tudi proces priprav na revitalizacijo mestnega jedra Kočevja, ki smo ga z občino začeli pripravljati v okviru projektu Trajnostna urbana regeneracija mestnega jedra Kočevja. A hkrati nam je epidemija ponudila tudi enkratno priložnost, da se zavemo tega, kaj nam je v življenju res pomembno, kaj potrebujemo in česa ne, koliko nam pomeni človeška bližina, katere mestne prostore in doživetja pogrešamo, kje v mestu bi želeli posedeti s prijatelji, ko bo to spet možno, kje je prostor za pripovedovanje zgodb na prostem in za ustvarjanje novih spominov. Zato svoje razprave o oživljanju jedra Kočevja selimo na splet. Zelo veseli bomo, če se nam boste pridružili in po svojih močeh spremljali dogajanje.

O oživljanju mestnega jedra bomo v prihodnjih tednih skupaj z vami razmišljali prek Facebooka, s pomočjo radia Univox in občinskega časopisa. Vse projektne dejavnosti bodo od zdaj potekale pod enotno grafično podobo in naslovom Vsi v mesto! Vključite se v izmenjavo mnenj o oživljanju mestnega jedra Kočevja tudi vi!

Maja Simoneti, IPoP- Inštitut za politike prostora

Besedilo je bilo prvotno objavljeno 22. aprila 2020 v časopisu Kočevska.