Deklica s piščalko 2016

Žirija za podelitev priznanja Deklica s piščalko je letos prejela eno nominacijo za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Na prireditvi Deklica s piščalko, ki je bila v nedeljo, 7. Februarja, v Šeškovem domu v Kočevju je predsedujoči komisije za podelitev priznanja Matej Bogataj, slavnostno razglasili prejemnika priznanja. Dobitnica priznanja je pisateljica Lela B. Njatin.

 Po tem, ko je na poziv k nominacijam prispela le ena nominacij.  Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je nominiral Lelo B. Njatin, je žirija svojo strokovno utemeljitev obrazložila v naslednjem sestavku Lela B. Njatin od osemdesetih let deluje v različnih vejah umetnosti, je dobitnica več stanovskih nagrad doma in v tujini. Njeno delo je vpeto v aktualne umetniške tokove, poleg tega pa izrazito interdisciplinarno. Tematiziranje "geniusloci« je ena pomembnih rdečih niti in še posebej izstopa pri zarisu tematskega okvirja njenega dela na različnih izraznih področjih. Raziskuje in aktualizira svoje domače okolje, torej Kočevje in ga s tem postavlja v širši referenčni okvir. Lokalne posebnosti in dejstva s kirurško natančnostjo secira, pri tem upošteva časovni okvir, vključuje lastne spomine in izkušnje, spregledana dejstva, priložnosti, zakulisja ter ostale podatke, in jih predstavi največkrat v obliki instalacij in performansov. Pri tem opozarja na spregledano, samoumevno, nezavedno, oziroma tisto, čemur se posveča premalo pozornosti. V svet literature je vstopila z mailartom kot izrazitim pojavom znotraj neoavantgarde, vendar je izstopajoče literarno delo Lele B. Njatin fragmentarni roman Nestrpnost s konca osemdesetih, spisan v hipnotično sugestivni in jezikovno izbrušeni pisavi. Močne in hitro očrtane podobe vojne in nasilja, permanentnega bega, splašenosti in kaotičnega vzdušja, kot da bi nosilo slutnjo prihajajoče kataklizme. Ob koncu devetdesetih takšno s subkulturo navdahnjeno pisanje zamenjajo pravljice, v katerih kot da je našla bolj spravljivo in ljubeznivo podobo sveta. Na kakšen način obstaja literatura?  se zdi eden najpomembnejših izzivov, ki si jih avtorica zastavlja pri svojem delu. Soočeni smo s svojevrstno hibridnostjo umetniških zvrsti \&ndash\; na tanki meji med literaturo in likovnostjo. Preko vprašanja o eksistenčnem modusu literature, o njenem obstoju, začetku in koncu, se simbolično vzpostavljajo podobna vprašanja o eksistenci samega avtorja, pa tudi širše. Ohranjeni spomin, izkušnja ali vedenje: knjiga oz. literatura obstaja tudi kot poseben fenomen v človekovi zavesti, saj jo bralec z vsakokratnim branjem obudi v sedanjosti. Če pristanemo na to tezo, se z literaturo na psihični ravni dogaja podobno kot z drugimi umetnostnimi zvrstmi, v slikarstvu in glasbi: obstaja predvsem kot čisti doživljaj v zavesti. Literarno in umetniško delo Lele B. Njatin je pomembno in na več področjih zaznamovalo celotni slovenski kulturni prostor, zadnji projekti pa dokazujejo, da se njeno ustvarjanje sintetizira v sebi lasten in izviren umetniški izraz. Njeno ustvarjanje pa hkrati ostaja trdno in hoteno umeščeno v kontekst lokalne topografije in na ta način pomembno prispeva k promociji Kočevske regije v širšem prostoru.Zato se je komisija za podeljevanje Priznanja Deklica s piščalko odločila, da Priznanje Občine Kočevje Deklica s piščalko za leto 2016 prejme Lela B. Njatin.

Dvorana Šeškovega doma je znova povsem spremenila svojo podobo. Številni obiskovalci, ki so popolnoma zapolnili prostor, so z zanimanjem in vprašanjem s čim nas lahko pa letos kulturno šokirajo prišli v kočevski hram kulture.

Letošnji kulturni program so tako bogatili manjši in večji fragmenti projektov, ki so bili izvedeni v letu 2015, le da so vstavljeni v nov koncept. Izvedba se se pojavlja kot odrska (plesna ali igrana) upodobitev, film, video.

Oblikovanje in praznovanje kulturnega praznika v občini Kočevje pa je doseglo vrhunec pozornosti s podelitvijo priznanja Deklica s piščalko. S tem dogodkom smo se hkrati poklonili in zahvalili kočevskim ustvarjalcem, ki delujejo na področju umetnosti in kulture. Avtor in režiser kulturnega presežka je bil Marko Glavač.