Žirija za podelitev priznanja Deklica s piščalko je letos prejela eno nominacijo za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Na prireditvi Deklica s piščalko, ki je bila v Šeškovem domu v Kočevju so slavnostno razglasili prejemnika priznanja. Dobitnik priznanja je Vito Oražem.
Po tem, ko je na poziv k nominacijam prispela le ena nominacij; Rotary klub Kočevje je nominiral Vita Oražma, je strokovna žirija svojo odločitev utemeljila s tem, da jeVito Oražem svoja otroška in mladostna leta preživel v Kočevju, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo. Študijska pot ga je ponesla v Nemčijo, kjer je študiral medijske znanosti, fotografijo, primerjalno književnost in umetnostno zgodovino. Tam se je uveljavil kot mojster holografije in holografskega oblikovanja. Postal je tudi eden izmed soustanoviteljev holografskega laboratorija v Osnabrücku, zgradil je holografski laboratorij na likovni akademiji v Braunschweigu, kjer je bil tudi docent, od leta 1992 je vodja projektov v »Design Zentrum Nordrhein Westfalen« v Essnu, kjer je leta 2003 postal generalni direktor.
V Nemčiji je sicer ostal, vendar pa se še danes redno vrača v Kočevje, ki mu predstavlja temeljni prostor njegovega ustvarjanja. Kulturno dogajanje redno spremlja vse od gimnazijskih dni, ko je bil v dogajanje tudi aktivno vključen. Svojo prvo fotografsko razstavo je pripravil leta 1977 v Likovnem salonu Kočevje, bil je pobudnik za nastanek filma posnetega na Kočevskem »Kaj storiti, B. Njatin?«. To ga je med drugim pripeljalo na misel o fotografskem projektu in postavitvi fotografske razstave o Kočevju. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje se je lotil projekta »Kočevje 2000 – 2040. Fotoesej v petih dejanjih«. V štirih desetletjih je in bo Vito Oražem z umetniškega vidika razjasnil kočevsko sedanjost in preteklost. Štiri desetletja bosta Kočevje in Kočevska na stičišču realnosti in njegovega osebnega odnosa do zgodovinsko specifične slovenske pokrajine, iz katere izhaja. V prvem dejanju, ki je bil predstavljen leta 2001, se je posvetil spregledanim podrobnostim v kočevskem prostoru, ki jih za seboj puščajo njeni prebivalci. V drugem dejanju, predstavljenem leta 2011, pa se je posvetil priseljevanju in odseljevanju. Njegova inspiracija so postale osebe, ki so živele na Kočevskem. Tako so nastale fotografije na Kočevskem in v krajih, od koder so osebe prišle ali odšle. Preko fotografij spoznamo zgodbe dalmatinskega biologa, ruske begunke, Židinje, ki je bila deportirana iz Kočevja, kočevskega Nemca, ki je postal akademski slikar in Slovenca razglašenega za narodnega heroja.
Fotoesej ne predstavlja klasičnih pogledov na Kočevsko in ljudi, ki so zabeleženi na vrsto drugih fotografskih delih. Bistvo njegovega ustvarjanja je serija detajlov, ki sicer sami po sebi nimajo reprezentativne vloge, a z bolj ali manj obrobno podrobnostjo usmerijo gledalčevo pozornost na drugačno dojemanje in spoznavanje. Vito Oražem skuša s svojim projektom v desetletnih časovnih intervalih fotografsko izpostaviti posamezne vizualne forme in predvsem gledalce izzvati k razmišljanju o usodi kraja in oseb, ki jih kot zunanji opazovalec zaznava v tem prostoru.
Zato se je komisija za podeljevanje Priznanja Deklica s piščalko odločila, da Priznanje Občine Kočevje Deklica s piščalko za leto 2015 p r e j m e Vito Oražem.
V kulturnem programu je sledilo doživetje spoznavanja Sarkofaga, krste, simbola, ki ga ljudje pojasnjujemo na nam lasten, razumljiv, specifičen in dojemljiv način. Kaj sarkofag lahko je, kako ga lahko razumemo in - Kaj pa sarkofag Kočevja? Kaj je tisto, ki je krsto Kočevja napolnilo do danes?
Predstavili so se vam – učitelji Glasbene šole Kočevje, Naja Zapušek, Katja Morel, Tjaša Bizjak, Jože Rajk, Danica Kavrakova Žganjar, Darja Brcar.
Za godalni kvartet je priredbo napisal Jože Rajk.
Na odru so v koreografiji Gregorja Gustina blesteli - Balerine in baletnika: Urša Vidmar, Gregor Guštin, Cosmin Agavriloaeoi - člani SNG opere in baleta Ljubljana
Koreografija posameznega dela predstave je avtorstvo Žive Laterner in Klavdije Križ Potisk, izrazne plesalke so Ana Šančič, Klara Bilbija, Lara Lavrič.
Glasbeni del sta prevzela Marko Hatlak na harmoniki ter Maja Schuster na klavirju.
Spremljala sta ju plesalca: Jasnima Arko, Alexey Rubtsov.
Koncept, režija in scenarij: Marko Glavač.
