Žirija za podelitev priznanja Deklica s piščalko je tudi letos izbirala med dvema prispelima nominacijama za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Na prireditvi Deklica s piščalko, ki je bila 6. februarja v Šeškovem domu v Kočevju so slavnostno razglasili prejemnico priznanja. Dobitnica priznanja je dr. Marija Makarovič.
PriznanjePo tem, ko sta na poziv k nominacijam prispeli dve nominaciji; Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je nominiral znanstvenega svetnika prof. dr. Antona Veluščka, Pokrajinski muzej Kočevje pa je nominiral dr. Marijo Makarovič, je strokovna žirija svojo odločitev utemeljila s tem, da je raziskovalna pot dr. Marije Makarovič, ki traja več kot 50 let in je zaznamovana z več kot 2.000 bibliografskimi enotami, od leta 1970 v veliki meri posvečena tudi Kočevski. Posebej izrazita je afiniteta dr. Makarovičeve do obmejnih krajin pa tudi robnih dogajanj, saj temu posveča svoj širši raziskovalni interes. O tem, kako je s tem v zvezi ustvarila povsem izviren znanstveni rezultat med raziskovanjem Kočevske, pa je najbolje spregovorila dr. Mirjam Hladnik Milharčičeva. Prosto povzemamo njen opis, ki zadeva znanstvene rezultate v knjigi Resnice posameznikov. »Mali, vsakdanji človek in njegova usoda sta središče dogajanja v narativni metodi dr. Makarovičeve, z epistemološkimi premiki. Središče njene interpretacije je resnica tega malega, vsakdanjega človeka. Dr. Makarovičeva mu prizna subjektiviteto in tako skorajda subverzivno rabi avtobiografske vire in metode iz ustne zgodovine, kvalitativno sociologijo, etnološke študije, socialno antropologijo in študije spolov. Ideja subjektivnosti objekt znanstvene prakse učloveči, to pa je zlasti pomembno pri marginaliziranih, odrinjenih, spregledanih in pozabljenih.«
Zato dr. Marija Makarovič črpa raziskovalno snov iz specifike kulturne identitete Kočevske, jo obravnava na izviren znanstveni način ter kontekstualizira v okviru širše relevantnih polj znanosti. Ker s tem izjemno prispeva k strokovni odličnosti na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture tako, da je njeno delo povezano z regionalnim področjem Občine Kočevje, p r e j m e d r. M a r i j a M a k a r o v i č, Priznanje Občine Kočevje Deklica s piščalko za leto 2014.
V kulturnem programu je sledilo doživetje zmesi družbe antičnega mitičnega junaka Prometeja, manj bistrega Prometejevega brata Epimeteja, odkrivanje skrivnosti Pandorine skrinjice ter spoznanje, da vrata delijo prostor zunaj od znotraj. Torej pot Od greha do očiščenja, od trpljenja do zadovoljstva, od iskanja do spoznanja.
Pri samem projektu so sodelovali številni predvsem domači umetniki, med drugim na klavirju Erik Šuler ni Maja Schuster, čelo Danica Kavrakova Žgajner, viola Branka Zorić Jazbec, oboa Ernest Jazbec, Klavdija Križ Potisk študentka Akademije za ples Ljubljana s članicami eksperimentalnega plesa Plesne sekcije KUD-a Godba Kočevje: Teja Pajk, Tija Poje Lučev, Anavera Poje Lučev, Bor Pantič, Lara Lavrič, Klara Bilbija, Venesa Obrstar, ter Ajda Bradeško in Neja Erjavec.
Koreografija predstave je delo Klavdije Križ Potisk, študentke Akademije za ples Ljubljana, Mirice Marič, SEAD Avstrija, Akademija za ples Ljubljana ter Bora Pantič, Certificate of Caribean London.
Koncept, režija in scenarij pa Marko Glavač.
Fotografije: Urška Pečnik
