LOBIRANJE

Cilj pravne regulacije lobiranja je vzpostavitev sistema pravil, ki bodo tako lobirancem kot tudi lobistom narekovala pravila ravnanja, saj v kolikor je lobiranje transparentno, javno in legalizirano gre za povsem normalno družbeno dejavnost.

KAJ JE LOBIRANJE

Lobiranje je izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist)  vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik in pri tem to počne nejavno in  v interesu neke interesne organizacije.

ZAKONITO LOBIRANJE

Za zakonito lobiranje, kot ga določa ZIntPK, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

•          nejaven stik med lobirancem in lobistom oziroma predstavnikom interesne organizacije;
•          namen vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena;
•         vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.

Nejaven stik  pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element "nejavnosti" torej ni samo srečanje, ampak tudi vsebina in namen vplivati na neko odločitev v zadevah javnega pomena.

Vplivati je mogoče

•         na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter
•         na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah.

Lobiranje ni dopustno v:

•          sodnih postopkih,
•          upravnih postopkih,
•          postopkih javnih naročil in
•          drugih postopkih, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov (zaposlitveni, disciplinski …).

V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno, poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja.

NEZAKONITO LOBIRANJE

•          ravnanje posameznika, ki izvaja lobiranje pri tem pa ni vpisan v register lobistov in ne spada pod izjemo registracije;
•          lobiranje  izven okvirjev določenih z ZIntPK;
•          posredovanje netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij s strani lobista;
•       ravnanje lobista proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami         lobirancev.

IZJEME LOBIRANJA

ZIntPK predvideva tudi  določene izjeme lobiranja, tj. da med lobiranje po določbah tega zakona ne sodijo posamezna delovanja posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Za sistemsko vprašanje, ki se nanaša na krepitev pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je mogoče šteti le taka vprašanja, ki po vsebini in obsegu presegajo interese ali koristi posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij.

Kdo je lobiranec?

ZIntPK kot lobirance opredeljuje zgolj funkcionarje in javne uslužbence v:

•          državnih organih,
•          Banki Slovenije,
•          organih in upravah lokalne skupnosti in
•          nosilcih javnih pooblastil

s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

Pravice in dolžnosti lobiranca

•         pravico  ima sprejeti ali zavrniti lobističen stik oz. lobista.
•       pravico in hkrati dolžnost pred  izvajanjem dejavnosti lobiranja od lobista zahtevati identificiranje  in vpogled v pooblastilo interesne organizacije
•         dolžnost prepoznati stik
•         dolžnost poročati o lobističnem stiku, tudi v primeru poskusa vzpostavitve stika.

Kdo je lobist?

Lobist je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije. Ločimo:

o   registrirane (oz. profesionalne) lobiste, ki so vpisani v register lobistov;

o   neregistrirane (neprofesionalne) lobiste, ki se uvrščajo med izjeme od registracije tj. se mu ni treba vpisati v register lobistov.

Registriran lobist lahko zastopa interese katerekoli interesne organizacije, ki ga za to pooblasti. Svoje storitve lahko prosto ponuja na trgu. Kot lobiste se ne more registrirati nekdanji funkcionar, ki mu od prenehanja funkcije še nista potekli dve leti.

Neregistriranemu lobistu se ni potrebno vpisati v register pri Komisiji, da bi lahko izvajal dejanja lobiranja,

vendar ima pri tem absolutno omejitev, tj. da lahko lobira samo za interesno organizacijo, v kateri je zaposlen oziroma v delovnem razmerju ali njen zakoniti zastopnik ali njen izvoljeni predstavnik.

V nasprotju z registriranimi lobisti, neregistrirani lobisti na trgu ne smejo ponujati storitev lobiranja (za druge interesne organizacije). Prav tako neregistrirani lobisti ne smejo biti trenutni funkcionarji (ministri, državni sekretarji, državni svetniki, občinski svetniki, nepoklicni župani ...) ali nekdanji funkcionarji dve leti po prenehanju funkcije.

Pravice in dolžnosti lobista

•          registrirani lobist ima pravico  do informiranja, ponujanja storitev na trgu ter podajanja izjav  o prijavi prepovedanih ravnanj
•         dolžnost izvajanja dejanj lobiranja zgolj v okviru področij, za katere je registriral interes pri Komisiji, oz. v okviru prejetega pooblastila   od interesne organizacije
•          dolžnost identifikacije ter predložitve pooblastila interesne organizacije pred dejanji lobiranja
•          dolžnost poročati o svojem delu.

REGISTER LOBISTOV

Komisija za namene zagotavljanja zakonitosti, ugotavljanja, odločanja ter nadzora nad lobiranjem vodi evidenco - register lobistov, ki je javno dostopna na spletni strani Komisije.

 POROČANJE O LOBISTIČNIH STIKIH

Lobiranec mora o lobističnih stikih v roku osmih dni poročati nadrejenemu in  Komisiji, v nasprotnem primeru je sankcioniran:

•          v koliko ob stiku ni zaznal nobenih kršitev poroča na obrazcu Zapisi lobirancev ob stiku z lobisti 
•          v koliko je zaznal kršitev oz. prepovedana ravnanja lobista predloži obrazec Prijava lobiranca o prepovedanih ravnanjih lobistov.

Podrobnejša pojasnila, ki so v pomoč v primeru morebitnih nejasnosti ali dilem, so zapisna v Sistemskih pojasnilih o lobiranju.