INTEGRITETA
Integriteta je pojem, ki ga povezujemo z etičnimi in moralnimi vrednotami posameznika, družbe, institucij in ne nazadnje tudi s pravom. Integriteta je tako sestavljena iz dveh elementov, in sicer iz morale, katero ločimo na osebno in družbeno ter iz koherentnosti, ki se zahteva tako na izjavni kot tudi izvedbeni ravni.
Slovar slovenskega knjižnega jezika integriteto opredeljuje kot popolnost, skladnost oz. neokrnjenost, celotnost, kateri lahko dodamo še druge ključne lastnosti kot so pristnost, poštenost, verodostojnost.
Navedene lastnosti so tako ključnega pomena pri osebni integriteti kot integriteti posameznika, ki v bistvenem ostaja zvest svojim moralnim načelom, ki so koherentna in odslikavajo moralna načela družbe z integriteto. Družba z integriteto je tista družba, katero sestavljajo posamezniki z integriteto.
Institucionalna integriteta pa je posebna podoblika družbene integritete, čigar obstoj je odvisen od družbe z integriteto, institucionalnih akterjev z osebno integriteto in institucionalnih akterjev z integriteto, pričakovana in zahtevano od dotične institucije. Integriteta je ključnega pomena za organizacije, ki želijo graditi dolgoročen uspeh, ohranjati zaupanje deležnikov in izpolnjevati etične in zakonodajne zahteve.
ZIntPK integriteto opredeljuje kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.
KRŠITVE INTEGRITETE
Komisija za preprečevanje korupcije lahko na svojo pobudo ali na podlagi prijave uvede postopek zaradi suma kršitve integritete uradne osebe. Kot prekršek je opredeljena opustitev dolžnostnega oblikovanja in sprejema načrta integritete za državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode in javne sklade.
Več o kršitvah integritete in praksi Komisije na tem področju lahko preberete na povezavi.