Tu, kjer sem doma 2015
TU, KJER SEM DOMA je že štirinajst let prireditev, ki jo Občina Kočevje pripravlja ob občinskem prazniku. S slavnostno prireditvijo ob Občinskem prazniku Občine Kočevje, ki je bila tudi letos v Šeškovem domu, je občina Kočevje počastila svoj občinski praznik.
Na prireditvi so, organizator Občine Kočevje v sodelovanju z izvajalcem podjetjem Univox in ekipo Tadeja Tomšiča, poskrbeli, da je dvorana pokala po šivih in z navdušenjem pozdravila in čestitala vsem prejemnikom nagrad. V okviru kulturne poslastice je Kočevar, drugače pa slovenski saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Tadej Tomšič, ki se po dolgih letih vrnil na oder, na katerem je leta 1986 začel svojo uspešno kariero, v družbi tre velikih div slovenske glasbene scene Nine Strnad, Tadeje Molan in domačinke Leje Likar, povsem na novo in samo za prireditev Tu, kjer sem doma naredil aranžmaje velikih slovenskih popevk v jazz izvedbi.
Večer, ki bo zagotovo rodil še kakšen izdelek in za seboj pustil sled.
Za sam zaključek prireditve pa je voditeljica Eva Longyka najavila presenečenje, z besedami » Tu, kjer sem doma nam je že dodobra priraslo k srcu, Tu, kjer sem doma so besede, ki jih povežemo ne samo s praznovanjem občinskem praznika, ampak radi v svojih zapisih in govorih dodamo te besede kot slogan! In naj te besede TO res postanejo.
Zato smo jih zapisali v besedilu za pesem in jih uglasbili v skladbo. Avtor besedila in glasbeje Igor Pirkovič, avtor aranžmaja, ki ga boste nocoj slišali, pa Tadej Tomšič.« Ni pa to zaključek zgodbe, skladbo Tu, kjer sem doma bodo prepevali tudi naši otroci v šolskih zborih, godba v različnih zasedbah, saj se bo tudi zanje in za vse raznovrstne izvedbe pripravila primerna priredba.
Če se vrnemo k nagradam in nagrajencem. Občina Kočevje je nagrade, od leta 1999 podeljevala na podlagi veljavnega odloka, ki je letos doživel spremembe. Z letošnjim letom so nagrade predrugačene, posodobljene in vsebinsko opredeljene.
Župan Občina Kočevje je tako podelil eno plaketo, za enkratne dosežke in uspehe,Občina Kočevje pa eno spominsko plaketo, ki se podeljuje domačim in tujim podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, organom, društvom, skupinam ljudi in posameznikom ob njihovih pomembnejših jubilejih; eno Kozlerjevo nagrado, za dosežke na področju gospodarstva, eno Verderberjevo nagrado, za dosežke na področju športa; ter eno Humkovo nagrado, za dosežke na področju kulture, znanosti, prosvetnega in vzgojno izobraževalnega dela ter humanitarnega in družbeno političnega.
Ter dve najvišji priznanji, GRB OBČINE KOČEVJE, ki se podeli za dolgoletne uspehe na področjih, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine; ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti in identificiranju kulturne identitete Kočevja ali izkažejo izjemno pozitiven odnos do Kočevske; ki so povezovalni člen med kočevsko sodobnostjo in preteklostjo in najvišje priznanje NAZIV ČASTNEGA OBČANA. Spomnimo, da je bil naziv častnega občana nazadnje podeljen leta 2012 Saši Bižalu.
Ob spremembah, ki so jih doživele nagrade sta bistvenega pomena najvišji priznanj, in sicer NAZIV ČASTNEGA OBČNA IN GRB OBČINE KOČEVJE.
Občina Kočevje podeljuje naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Kočevje JANEZU ČERNAČU za prispevek k razvoju ter promociji Kočevske doma in v svetu, k varstvu narave in okolja ter ozaveščanju pomena etičnega odnosa do rastlin, gozda, živali, do človeka.
Mag. Janez Černač se je rodil 16. avgusta 1937, v Gorenji vasi pri Mirni na Dolenjskem. Kmalu po rojstvu se je družina zaradi očetovega domoljubnega dela preselila nad Kačanik pod Šar Planino v Makedoniji, kje so živeli do začetka druge svetovne vojne. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval po raznih krajih Slovenije. Leta 1963 je na Biotehniški fakulteti zaključil študij gozdarstva. Z magistrskim delom, ki ga je posvetil življenju kočevske krajine ter z njim postavil izhodišča trajne negovalne rabe kočevske gozdnate krajine si je leta 1981, pridobil naziv magistra znanosti.
Janez Černač je kot gozdar na Kočevskem deloval vse do upokojitve. Globoko vživet v naravo je spoznaval Kočevsko, njene ljudi in gozdove. Trasiral je gozdne ceste, gojil gozdove in vodil gozdno proizvodnjo na TOZD-u Rog. Po večletnem službovanju v kočevskih gozdovih (1964-1979) se je zaposlil na takratnem Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, kjer je vodil upravne posle na področjih lova in ribištva ter bil hkrati republiški inšpektor za omenjeni področji. Leta 1989 se je vrnil na Kočevsko ter v vlogi direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje (1988-1994) upravljal gozdno gospodarstvo od Turjaka do Kolpe. Preizkusil se je tudi v politiki in bil dva mandata podžupan občine Kočevje.
Leta 1992 je na Biotehniški fakulteti prejel Jesenkovo priznanje za uspehe pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi na Kočevskem ter za razvijanje gozdarstva kot kulturne in etično razvite stroke.
Svoja znanja, strokovnost ter ljubezen do narave je kot pisec zelo raznolikih del, od humornih in zbadljivih do priročnikov ubesedil v enajstih knjigah. Kočevsko gozdnato krajino dojema kot splet številnih rastlinskih in živalskih vrst v trdne vrvi, ki jih poimenuje kar kočevska narava. Kot ljubitelj narave, tudi lovec, je dal pečat in pustil sled tudi na področju lovstva.
Njegov čut in razumevanje narave se je trudil in učil ujeti v fotoobjektiv ter kasneje preliti na slikarsko platno, kjer je zabeležil nepozabne vtise, sledi in jih ekspresivno vnesel v sliko ter jih javnosti predstavil na sedemnajstih samostojnih (v Sloveniji in Avstriji) ter trinajstih skupinskih razstavah in likovnih delavnicah v Osilnici, Kočevju, Rogaški Slatini ter Viru pri Zadru. Najbolj odmeven pečat zagotovo pušča razstava njegovih del “Življenje pusti sledi”.
Ob današnjem večeru vam sporoča: »Kočevski deželi in njenim ljudem sem dolžan za številna spoznanja in nauke. Kočevska je elitna univerza za spoznavanje večnih zakonitosti narave, za vrednotenje družbenih sprememb ter za presojo zgodovine od pradavanine do današnjih dni«.
In Janez pušča sledi. Naj se ohranijo!
Občina Kočevje podeljuje priznanje GRB Občine Kočevje GASILSKI ZVEZI KOČEVJE za dolgoletno kakovostno delo na področju zaščite in reševanja, za prispevek k promociji Kočevske v Sloveniji in tujini ter za uspešno povezovanje vseh generacij gasilcev od najmlajših do veteranov.
Od ustanovitve leta 1955 je Gasilska zveza Kočevje strokovni organ, ki nudi strokovno pomoč in podporo operativnim gasilskim enotam na Kočevskem. Aktivno sodeluje pri razvoju društev, nabavi gasilskih vozil, večje opreme za gašenje in reševanje, izgradnji ter obnovi gasilskih domov in posebej pri vzgoji mladih gasilcev ter izobraževanju članov operativnih enot.
Posebej uspešna je GZ Kočevje v zadnjem petnajstletnem obdobju. Pomembno vlogo je GZ Kočevje opravila na področju promocije Kočevske in gasilstva v Republiki Sloveniji ter v sosednjih državah. V letu 2000 je bilo v Kočevju organizirano Državno mladinsko gasilsko tekmovanje (več kot 2.500 udeležencev). V letu 2004 je bilo organizirano Državno člansko gasilsko tekmovanje (več kot 3.000 gasilcev). Obe tekmovanji je stroka ocenila kot najbolj pripravljena gasilska tekmovanja v samostojni Sloveniji.
Leta 2011 je v Kočevju potekala 18. mladinska gasilska olimpijada – prva gasilska olimpijada v Sloveniji. Organizatorji le-te so bili mednarodna gasilska organizacija CTIF, Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Kočevje in Občina Kočevje, na tekmovanju je nastopilo 40 enot iz 20 držav. Kot soorganizator gasilskega dela olimpijade si je GZ Kočevje prislužila laskave ocene vseh odgovornih iz CTIF.
V zadnjem obdobju je imela GZ Kočevje kar nekaj velikih intervencij – požar večstanovanjske stavbe v Šalki vasi leta 2002, požar v firmi Aviotex leta 2004, požar srednje šole Kočevje leta 2012, požar osnovne šole Stara cerkev leta 2013, poplave v letu 2010, gozdni požar pri Osilnici leta 2012 in žledolom v letu 2014.
GZ Kočevje si pri svojem delu prizadeva za dobro usposobljenost gasilcev z različnimi izobraževanji na ravni PGD, GZ Kočevje in GZ Slovenije ter ustrezno opremo gasilcev, ki je nujna za opravljanje poslanstva gasilstva.
Občina Kočevje podeljuje KOZLERJEVO NAGRADO za leto 2015 SREČKU ŠTEFANIČU za dolgoletno uspešno vodenje podjetja, ki je pomembno vplivalo na razvoj in ugled Občine Kočevje.
Srečko Štefanič je bil rojen 25.8.1962 v Ljubljani. Srednješolsko izobraževanje je z odličnim uspehom zaključil na Gimnaziji Kočevje in leta 1988 diplomiral na Univerzi v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo z oceno 10. Še istega leta je opravil pripravništvo na Melaminu kot Tehnolog raziskovalec. Pot je nadaljeval na različnih delovnih mestih znotraj podjetja in povsod vzpostavil novosti in napredek.
Pod njegovim vodstvom se je podjetje izkopalo iz negativnih rezultatov. Pospešilo se je investiranje in povečala prodaja sintetičnih smol in melafilmov za oplemenitenje iveric predvsem na tujih trgih. Ukinjen je nerentabilen program laminatov in izvedeno prestrukturiranje za 35 delavcev iz te enote.
Od leta 1999 do leta 2014 se je pod njegovim vodstvom prodaja povečala iz 13 mio EUR na več kot 45 mil EUR. V istem obdobju se je bruto dodana vrednost na zaposlenega povečala iz 14.500 EUR na več kot 60.672 EUR na zaposlenega.
Podjetje je v obdobju njegovega vodenja družbe uvedlo celo vrsto novih tehnologij tako v proizvodnji, reciklaži in ekologiji. Podjetje je uspelo pridobiti tudi nekaj patentov, med drugim zelo pomemben evropski patent za kontinuirno proizvodnjo HMM.
V obdobju od 1999 do 2014 je podjetje v nove tehnologije investiralo preko 40 mio EUR. Kar je podjetju omogočilo, da ostaja eno vodilnih v proizvodnji melaminskih smol za lakarsko in gumarsko industrijo na svetu. Ob vsem gospodarskem razvoju pa je podjetje Melamin, tudi družbeno dogovorno, saj financira in podpira različna društva in dogodke na Kočevskem.
Občina Kočevje podeljuje HUMKOVO NAGRADO za leto 2015 TOMAŽU ARKU za dolgoletno uspešno vodenje Ribiške družine Kočevje in uspehe, ki jih je dosegel s svojim intuziazmom, prostovoljnim delom, tovariškim odnosom in lastnim zgledom.
Tomaž Arko se je leta 1953 rodil v Kočevju. Po končanem šolanju se je zaposlil v Ljubljanski banki, kjer je služboval do upokojitve. V mladosti je bil aktiven športnik v nogometni ekipi Kočevja, njegova druga strast pa je bilo že od malih nog ribištvo.
Član Ribiške družine je Tomaž postal leta 1977. Hitro se je vključil v najvišje organe Ribiške družine in leta 1992 postal njen predsednik. Ob njegovem prevzemu funkcije je Ribiška družina hitro postala prepoznavna tako v slovenskem prostoru, kot izven njenih meja. Pod njegovim vodstvom se je v Kočevju začel razvijati ribiški turizem. Ribiška družina je v Tomaževem času pridobila ustrezna državna dovoljenja in v kočevske vode začela intenzivno vlagati številne ribe vseh vrst. Ribiška družina Kočevje danes gospodari z največjim ribiškim okolišem v Sloveniji, med drugim tudi z mejno reko Kolpo.
Pod njegovim vodstvom so se organizirala številna ribiška tekmovanja, predvsem državna prvenstva v krapolovu in muharjenju.
Velik poudarek je Tomaž Arko dajal izobraževanju članstva. Številni člani Ribiške družine imajo zato izpite za gospodarja, ribiškega čuvaja, izvajalca elektro ribolova ter športnega ribiča.
Poleg dobrega gospodarja je na prvem mestu skrb za čisto okolje. Ribiška družina s Tomažem na čelu vlaga velike napore v sanacijo in čiščenje reke Rinže.
Članstvo Ribiške družine je iz leta v leto naraščalo. Danes družina šteje 300 članov sodi med največje v Sloveniji. Leta 2009 je družina s strani države pridobila tridesetletno koncesijo za gospodarjenje in izvajanje športnega ribolova za vse kočevske vode.
Za svoje dosedanje delo je Tomaž Arko s strani Ribiške zveze Slovenije prejel Red ribiške zasluge III. In II. stopnje ter s strani Zveze ribiških družin Ljubljana Priznanje za dolgoletno sodelovanje.
Občina Kočevje podeljuje VERDERBERJEVO NAGRADO za leto 2015 SERGEJI STEFANIŠIN za 25 letno kariero rokometne vratarke nacionalnega in mednarodnega pomena, s katero je izjemno zaznamovala razvoj in zgodovino kočevskega športa.
Sergeja Stefanišin je bila rojena leta 1974 v Kočevju. Rokomet je začela igrati pri devetih letih. Kot ena najmlajših in najbolj perspektivnih vratark takratnega časa si je s svojim trdim delom na treningih široko odprla pot v rokometni svet. Že kot kadetinja je zaigrala v članski ekipi Kočevja in z njo osvojila prestižni naslov rokometnih državnih prvakinj. Kot mladinka je bila najboljša vratarka Slovenije in večkrat razglašena za najboljšo vratarko prvenstva. Bila je uspešna kapetanka Rokometnega kluba KRIM in bila ob 50. letnici Rokometne zveze Slovenije s strani strokovne javnosti kot tudi gledalcev razglašena za najboljšo vratarko Slovenije. Do leta 1992 je po rekordnem času igranja, 23 letih in 195 reprezentančnih nastopih, daleč na prvem mestu med igralkami reprezentance Slovenije.
Sergeja je bila 18 x državna prvakinja, 1 x republiška, 15 x pokalna prvakinja, 1x evropska klubska prvakinja, večkrat se je uvrstita na evropska in svetovna prvenstva….
Življenjska pot Sergeje je podrejena rokometu in samo rokometu. Po končani karieri namerava ostati v rokometnih vodah kot trenerka Kočevja z željo, da ga s svojim znanjem in pomočjo pripelje na stara pota.
Sergeja ponosno poudarja, da prihaja iz Kočevja, zato je ob svojih dobrih obrambah dobila nadimek: Kočevska Hobotnica.
Občina Kočevje podeljuje SPOMINSKO PLAKETO za leto 2015 POTAPLJAŠKEMU DRUŠTVU PONIREK ob 20. obletnici delovanja društva, za uspešno delovanje na področju izobraževanja, podvodnega reševanja, pomoč pri čistilnih in reševalnih akcijah ter varstva okolja.
Potapljaško društvo Ponirek je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom druženja, izobraževanja in usposabljanja. Društvo danes šteje preko 60 članov na področju občine Kočevje, Ribnica , Osilnica, Kostel, Sodražica in Loški potok. Ponirek je društvo s statusom posebnega pomena in je vključeno v sestavo Civilne zaščite, ker ima visoko usposobljene potapljače, izkušeno enoto za reševanje, ki je usposobljena intervencije tudi v izrednih pogojih.
Društvo izvaja potope v domačem akvatoriju in v morju. Izobraževanje potapljačev v Potapljaškem društvu Ponirek potekajo po Svetovno priznanih šolah v vseh kategorija potapljačev. V sodelovanju z osnovnimi šolami v občini Kočevje člani društva opravljajo predstavitve potapljanja in vodnega okolja šolski mladini.
Poleg zagotavljanja varnega potapljanja je varovanje okolja, v katerem se potapljajo, ena prvih nalog članov društva. Med potapljači društva želijo spodbujati pozitiven odnos do okolja. Tako že od leta 1995 vsako leto organizirajo ali pa sodelujejo v čistilnih akcijah. Samo na območju Kočevskega jezera in reke Kolpe so v vseh teh letih odstranili za več deset kontejnerjev odpadkov.
Župan Občine Kočevje podeljuje plaketo za leto 2015:
POLONI AUPIČ za izjemen rezultat na splošni maturi. Med 17 maturanti cele Slovenije je Polona dijakinja Kočevske gimnazije zbrala prav se možne točke in s tem postala diamantna maturanta.
Polona je leta 2011 zaključila z odličnim uspehom OŠ Zbora odposlancev Kočevje in se vpisala na Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje. Tudi tu je vsak letnik zaključila z odličnim uspehom in dosegala vidne rezultate na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Kot odlična in nadarjena dijakinja prejema Zoisovo štipendijo.
Med šolanjem na kočevski gimnaziji je na tekmovanjih iz znanja fizike, logike, razvedrilne matematike, matematike in kemije prejela skupaj 34 priznanj: 16 bronastih, 11 srebrnih ter 7 zlatih, in sicer zlato Preglovo plaketo iz znanja kemije v 3. letniku, 4 zlata priznanja iz razvedrilne matematike, zlato priznanje iz matematike in zlato priznanje iz logike v 4. letniku.
Polona je zelo samostojna, kreativna, zanesljiva, vztrajna in odgovorna; je tudi vedoželjna, zato neprestano širi svojo splošno razgledanost in si hkrati pridobiva tudi različno specifično znanje. Vse to zna deliti tudi z drugimi: vsa štiri leta je nesebično in uspešno pomagala svojim vrstnikom pri različnih šolskih predmetih ter jim znala prisluhniti in tudi svetovati pri reševanju učnih ali osebnih težav.
Polona ima razvite vse kompetence, ki jih pričakujemo pri mladem izobražencu, predvsem pa naravoslovno, matematično, jezikovno in socialno kompetenco. Za svoj študij je izbrala fiziko, zato se je vpisala na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.