Zlati kamen 2018 za občino Kočevje

Nagrado Zlati kamen 2018 za razvojno najbolj prodorno občino je prejela občina Kočevje. Na podelitvi, ki je potekala 13. februarja v Festivalni dvorani v Ljubljani, so ob podelitvi nagrade izpostavili, da je le malo krajev v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje. Nekoč odmaknjen kraj s številnimi razvojnimi izzivi in nezavidljivo visoko stopnjo brezposelnosti je naredil pomemben probrat. Danes analize, ki so tudi podlaga za podelitev nagrade, kažejo na hitre spremembe predvsem na področjih trga dela in gospodarstva. Občina Kočevje je tako danes postala prava izbira za marsikoga. Nagrado je prevzel župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. 

Foto: KokaPress

Nagrado Zlati kamen podeljuje družba Planet GV od leta 2012 in sicer razvojno najbolj prodornim občinam, torej tistim, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost in v dobro vseh občanov usmerjene dejavnosti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. Regijske zmagovalke leta 2018 so Občina Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Občina Kočevje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, Občina Radlje ob Dravi v regiji od Koroške do Posavja, v vzhodni Sloveniji pa je zmagala Občina Ruše.

Utemeljitev nagrade Zlati kamen 2018 za Kočevje:

Le malo krajev je v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje. Leta 2010 je bilo Kočevje odmaknjen kraj, obremenjeno s preteklostjo in z resnimi razvojnimi izzivi. Po našem sestavljenem indeksu razvojne uspešnosti ISSO je bilo uvrščeno med zadnjih deset občin v Sloveniji, zdaj naše analize odkrivajo hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva.

A največjega preboja Kočevja ni mogoče neposredno izmeriti. Prej je bila za kraj značilna stagnacija in ujetost v rane preteklosti. Zdaj V Kočevju prevladuje nov duh, ki ga zaznamujeta modernost in optimizem.  Kočevje je valilnica dobrih praks. V kraju imajo močan program za mlade in izjemno aktiven center mladih. So inovativni na področju upravljanja. Kočevje deluje zgledno transparentno. Ima strategijo upravljanja kapitalskih naložb. In ni jih strah rešitev, kot je gradnja novega vrtca v javno-zasebnem partnerstvu. Za mnoge v Sloveniji je to še vedno tabu.

Spodbujajo nastajanje mladih tehnoloških podjetij, socialno podjetništvo, zadružništvo in krožno gospodarstvo. Štiri nove zanimive zadruge kažejo, da jim to uspeva. Prava prispodoba za razvoj kraja v celoti je vas Mokri potok: prej zapuščeno naselje se zdaj razvija kot model eko vasi, ki deluje  po doslednih trajnostnih načelih.

Vse dobre zamisli se ne uresničijo tako kot so bile načrtovane. To je življenjska resnica, ki velja tudi za Kočevje. Ambiciozni projekt kogeneracije ni uspel. Zaenkrat. A v Kočevju se niso vdali. Les ostaja v središču razvojne strategije.  Prostrani gozdovi so bili v polpreteklosti breme Kočevja in njegova huda rana. Zdaj je to izjemno naravno bogastvo tisti element, ki so ga v občini prepoznali kot glavno prednost občine in njeno pot v prihodnost. To pot tlakujejo z vrsto aktivnosti: z novim podjetjem Kočevski les, s Festivalom lesa, s sodelovanjem z bienalom industrijskega oblikovanja. Doslednost pri usmeritvi v les kažejo tudi tako, da postavijo prvi leseni dom za starostnike v Sloveniji.

Kočevje ni idealni kraj. Ima vrsto težav in izzivov. A ne glede na te, so v kraju prepričali Japonce iz družbe Yaskawa, da v Evropi ni boljšega kraja za novo tovarno industrijskih robotov. Če Slovenija res gradi prihodnost na kombinaciji digitalnega in zelenega, Kočevje lahko postane zgled te razvojne paradigme. Tako rekoč kraj sožitja med medvedi in roboti.

Več: zlatikamen.si

Foto: KokaPress