Kočevje obiskala delegacija Urada za narodnosti

V četrtek, 3. septembra, je Kočevje obiskala delegacija Urada za narodnosti, ki si je po sestanku z županom Gregorjem Koširjem ogledala tudi stanje na terenu v enem izmed romskih naselij. Župan je po obisku izpostavil, da bo vztrajal, da poleg pravic obstajajo tudi dolžnosti in obveznosti, ter poudaril, da bo tudi nastala škoda skupnosti s strani romskih posameznikov krita iz namenskih sredstev.

Na sestanku je beseda tekla predvsem o (ne)uspešnosti integracije romske skupnosti na Kočevskem. Župan je pri tem izpostavil, da vsi napori na področju predšolske vzgoje in izobraževanja sicer prinašajo nekaj rezultatov – vse več romskih otrok obiskuje vrtec in se s tem ustrezno pripravi na vstop v šolo, tudi obisk osnovne šole je daleč nad slovenskim povprečjem –, toda še vedno obstajajo težave pri dokončanju šolanja in previsokem prehodu na šolanje v okviru programov za odrasle. Župan je izpostavil, da še vedno ni motivacije za zaposlitve med romskim prebivalstvom, čeprav imamo na Kočevskem kar nekaj izjem, saj se število romskih otrok povečuje tudi v srednji šoli, imamo nekaj uspešnih zaposlitev Romov, tudi v izobraževanju, socialnem varstvu in zdravstvu.

Pa vendar je interesa za zaposlovanje še vedno premalo, poudarja župan. K temu občutno pripomore sistem socialnih transferjev, saj določena delovna mesta prinašajo celo manj družinskega prihodka kot nedelo. »To je žal nedopustno, saj brez zaposlitve ne moremo računati na ureditev življenjskih razmer, niti na vključevanje v družbo. Če se romska skupnost ne bo vključila v zaposlitvene opcije, je družba nikoli ne bo sprejela, brez zaposlitev pa ne bo izvedljiva niti prostorska legalizacija v romskih naseljih. Zato je reforma tega dela socialne države na državni ravni nujna, saj mora biti zaposlitev bolj stimulirana kot nedelo. Državljani se bomo o tem lahko izjasnili tudi na oktobrskem referendumu,« je izpostavil.

Glavna točka je bila tudi poraba sredstev občin z romskim prebivalstvom. Tu je bil župan jasen, da sicer veliko vlagamo v izobraževanje in poskušamo urediti tudi najnujnejše pogoje za človeka dostojno življenje. A poudaril, da bo tudi škoda, ki nastaja zaradi dejanj posameznikov znotraj romske skupnosti, prav tako krita iz teh sredstev. Gre za škodo, ki nastaja zaradi neodgovornega odlaganja odpadkov v naseljih ali ob naseljih (izredna čiščenja), inšpekcijskih kršitev, škodo pri vlomih in stroške varovalnih ukrepov, vandalizem, sanacijo nekdaj uzurpiranih zemljišč, stroške gasilskih intervencij v in ob romskih naseljih in podobno.

»Ne bi bilo pošteno, da te deviacije pokriva občinski proračun in s tem vsi občani. Osnovna paradigma bi morala biti, da se z urejanjem zemljiških in stanovanjskih zadev pomaga tistim, ki dejansko pokažejo željo po integraciji in se tudi zaposlijo,« je dejal župan. V zvezi s tem je že napovedan sestanek županov na pristojnem ministrstvu, kjer bodo predstavili vse podatke in slikovno gradivo, v oktobru pa je v Novem mestu napovedan tudi sestanek z ministroma, pristojnima za socialo in zaposlovanje. »V primeru, da dogovor o porabi teh sredstev ne bo možen, bomo sredstva vrnili državi, vendar potem bomo na njo prenesli tudi vse obveznosti do urejanja romske problematike,« je odločen župan.