Omogočanje multimodalne mobilnosti v Kočevju in sosednjih občinah

V četrtek, 21. 11. 2024 je v Turističnemu kompleksu Jezero potekal posvetovalni dogodek na temo omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Omenimo, da je bila občina Kočevje leta 2019 prva občina, ki je pristopila k omenjenemu projektu, katerega cilj je izvesti čim več prilagoditev dostopnosti urbanega prostora osebam z različnimi oviranostmi: gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter starejše. Poleg prilagoditev dostopnosti urbanega prostora je cilj projekta tudi prilagoditev dostopnosti informacij na občinskih digitalnih kanalih oz. vpeljava standardiziranega sistema za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti.

Projekt so predstavili Jani Demšar z Geodetskega inštituta Slovenije, Vojmir Drašler iz MOPE ter Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost na Založbi Beletrina. Na dogodku so bili prisotni tudi predstavniki občin in invalidske organizacije iz regije.

Dogodek je bil namenjen tudi Občini Žužemberk, Občini Ribnica, Občini Sodražica, Občini Velike Lašče in Občini Ivančna Gorica. Od leta 2016 do danes se je v projekt vključilo že več kot 100 slovenskih občin z več kot 1,5 milijona prebivalcev, ki imajo ključno vlogo pri postavitvi sistema izboljševanja kakovosti življenja občank in občanov. Dolgoročni cilj pa je ustvariti skrbno načrtovan prostor, ki je prilagojen ranljivim skupinam. »Zavedati se je treba, da bomo, ker smo hitro starajoča družba, vsi enkrat potrebovali dostopen prostor,« je ob začetku predstavitve zbrane naslovil Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS, ki projekt tudi financira. Izpostavil je pomembnost zavedanja in ozaveščanja o problematiki. Jani Demšar, strokovni sodelavec na Geodetskem inštitutu, pa je ob tem pripomnil, da je ključ do uspeha v združevanju moči strokovnega znanja, občin, ministrstva ter uporabnikov.

Participativni model, ki odpira vrata v multimodalno mobilnost

Demšar je nadaljeval s poglobljeno predstavitvijo nabora terenskih podatkov dostopnosti infrastrukture za invalide v sodelujočih občinah. Vsi podatki so namreč na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku in služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru. Zajem podatkov v občinah poteka popolnoma digitalizirano, izvajajo pa ga invalidi sami.

V občinah, kjer so podatki že zajeti in revidirani, pa se uvaja nov, participativen model. »Podatke smo zbrali, zdaj pa moramo bazo tudi vzdrževati. Če želimo imeti kakovostne in aktualne podatke, potrebujemo sodelovanje občin, invalidskih organizacij in posameznikov. Participativni model je izredno preprost – vse, kar je potrebno za posodobitev baze, je aktualna fotografija spremembe infrastrukture v občini. Če na primer opazite nov zvočni semafor, prehod za pešce ali dodatna parkirišča za invalide, preprosto naredite fotografijo z vklopljeno lokacijo in nam jo pošljite. To je vse, kar potrebujemo, da spremembo vnesemo v bazo,« je pojasnil Demšar.

Prepogosto zapostavljena spletna dostopnost

Na dogodku je bila večkrat omenjena tudi spletna dostopnost, ki zagotavlja primerno dostopna spletna mesta za vse uporabnike ne glede na njihove sposobnosti. Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost pri Beletrini je poudarila, da se je ozaveščenost o spletni dostopnosti v zadnjih letih nekoliko izboljšala, vendar to še vedno ni opazno pri dejanski dostopnosti spletnih strani: »Trenutno ocenjujemo, da je dostopnih le približno dva odstotka javnih spletnih strani in aplikacij.«

»Dejanja povedo več kot 1000 besed«

O trenutno doseženih ciljih in nadaljnjih načrtih za doseganje optimalne fizične in digitalne dostopnosti sodelujočih občin sta spregovorila podžupan občine Kočevje Andrej Mladenović in Vlado Kostevc, svetovalec za družbene dejavnosti občine Žužemberk. V Občini Kočevje so že pripravili nekatere rešitve in izvedli prve prilagoditve dostopnosti urbanega prostora, kar je neznatno izboljšalo mobilnost za vse občane. Tudi na Občini Žužemberk skrbijo za invalide in ostale ranljive skupine. Kostevc je kot primer dobre prakse navedel javna stranišča na Žužemberškem gradu, ki so prilagojena invalidom.

Predsednica Društva invalidov Kočevje Vesna Markoš in član društva Vinko Vlašič sta se v diskusijskem delu dogodka dotaknila izkustvene plati projekta v občini Kočevje. »V društvu smo nadvse zadovoljni, da lahko invalidi samostojno dostopajo do institucij. Tudi za slepe in slabovidne je marsikje poskrbljeno,« je poudarila Markoš, vendar vidi še nekaj nujno potrebnih prilagoditev, kot so krožišča in semaforizacija. Temu je pritrdil tudi Vlašič in dodal problem javnega in invalidom dostopnega stranišča. Ob zaključku so se vsi prisotni enotno strinjali, da igra izobraževanje mladih poglavitno vlogo pri razvijanju podpornega okolja invalidnim osebam.

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov in EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin. Vsi podatki o dostopnosti infrastrukture so uporabnikom na voljo brezplačno na spletni strani https://www.dostopnost-prostora.si/.