Sile za zaščito, reševanje in pomoč

Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita ter druge dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so humanitarne in nevojaške narave.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se glede na naravo svoje dejavnosti vključujejo v sistem zaščite in reševanja. Civilna zaščita je organizirana kot poseben namenski del
sistema zaščite in reševanja.

V javnih reševalnih službah, Civilni zaščiti in drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč sodeluje okoli 5% vseh prebivalcev Slovenije, od katerih jih večina opravlja naloge prostovoljno ali brezplačno na podlagi državljanske dolžnosti.

Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo prostovoljna društva in druge nevladne organizacije s svojimi operativnimi sestavi na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, če izpolnjuje predpisane kadrovske in materialno-tehnične pogoje Državljanov, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (gasilska društva, organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva, potapljaška društva, kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije, klubi radioamaterjev in drugi) na podlagi načrtov zaščite in reševanja, se ne razporeja na dolžnosti v obrambi ali v Civilni zaščiti, če opravljajo v enotah, službah in drugih operativnih sestavah naloge, ki jih glede na predpisane pogoje in usposobljenost ne morejo opravljati drugi člani. Državljani iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če ni z zakonom določeno drugače.

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti, imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite. V Civilno zaščito državljana razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve oziroma za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Državljan, ki je razporejen v Civilno zaščito (pripadnik Civilne zaščite), dobi knjižico pripadnika Civilne zaščite. V Civilno zaščito ne morejo biti razporejeni: državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči ter nosečnice, matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani:

  • sodelovati v Civilni zaščiti;
  • dajati materialna sredstva (materialna dolžnost);
  • se usposabljati za zaščito, reševanje in pomoč.

Državljan Republike Slovenije je obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, določenimi s predpisi. Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti.

Civilni zaščiti lahko prostovoljno sodelujejo:

  • moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;
  • matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
  • moški in ženske, katerim je prenehala dolžnost iz prejšnjega člena.

Pripadnik Civilne zaščite je lahko vpoklican na zbor zaradi razporeditve, k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju ter k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pripadniki Civilne zaščite ter prostovoljci, ki sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, imajo med opravljanjem nalog, usposabljanjem ter izvrševanjem materialne dolžnosti pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela, uživajo pa tudi pravice na podlagi predpisov o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Občina v skladu s Statutom Občine Kočevje:

  • ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
  • pospešuje osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
  • vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
  • organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
  • organizira požarno službo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja ukrepe za varstvo pred požari,
  • organizira sistem alarmiranja,
  • vzdržuje sredstva za zaščito, reševanje in pomoč,
  • omogoča pogoje za razvoj dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, · zagotavlja in organizira zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter usposabljanje prebivalcev in pripadnikov CZ za osebno in vzajemno zaščito oz. reševanje in pomoč

Občinski svet v skladu z nalogami občine ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju, sprejema letne programe zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zagotavlja varstvo pred požarom.

Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejme načrte zaščite in reševanja, skrbi za izvajanje za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, skrbi za obveščanje prebivalstva o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.

Poveljnik Civilne zaščite, ki ga imenuje župan, vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči je organiziran Občinski štab CZ. Delo štaba vodi poveljnik CZ, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. Štab ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja Štab vodi vse aktivnosti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, ko redne službe, ki so organizirane v prostoru ne morejo več same obvladovati položaja.
Pripadniki Civilne zaščite se kadrujejo in razporejajo kot: člani štaba, poverjeniki CZ, člani enot prve medicinske pomoči, tehnično reševalnih enot - izvidovanje, veterinarske prve pomoči, požarnega varstva, logistični center - zveze, ter služba za podporo. Aktivnosti zaščite in reševanja na terenu neposredno vodijo imenovani vodje intervencije, ki imajo po zakonu tudi določena pooblastila.

Gasilska zveza Kočevje

Za požarno varnost v občini Kočevje skrbi Gasilska zveza Kočevje in 14 prostovoljnih gasilskih društev, ki so enakomerno razporejeni po območju cele občine.

Vodi sistem požarne varnosti ter izvaja njihove operativne naloge,
Pripravlja požarni obrambni dokument občine Kočevje ter koordinira njegovo izvajanjeLokalno javno gasilsko službo v občini Kočevje opravljajo operativne gasilske enote gasilskih društev ..