Prva pisna omemba KOČEVJA z nemškim imenom GOTSCHE sega v leto 1363, leta 1377 pa je bilo prvič omenjeno kot trg. Leta 1469 so ga požgali Turki, zato so naselje postavili na novo v okljuku reke Rinže. Leta 1471 je Kočevje dobilo mestne pravice. V svoji zgodovini je pogorelo še večkrat. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo med najbolj porušenimi slovenskimi mesti. S povojno obnovo je Kočevje začelo dobivati novo podobo. Številne zgodovinsko pomembne stavbe so izginile, kljub vsemu pa mnoge še stojijo:

SOKOLSKI DOM danes ŠEŠKOV DOM je s prostovoljnimi prispevki zgradilo Sokolsko društvo Kočevje v letih 1937-1938. Od 1. do 4. oktobra 1943 je v dvorani potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda. Med vojno je bila stavba močno poškodovana, po vojni pa je dobila današnjo podobo in ime. Od leta 1963 ima v njem svoje prostore Pokrajinski muzej Kočevje. Leta 2001 je bila stavba razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena.

NEBOTIČNIK Secesijsko stavbo, ki je bila v času izgradnje najvišja stavba v Kočevju, je leta 1910 zgradil slovenski podjetnik Anton Kajfež kot stanovanjski blok za delavce na svoji žagi. V pritličju sta nekoč delovali trgovina in kantina. K sedanji stavbi je funkcionalno priključen desni trakt, kjer je bil prvotno mlin, ki so ga leta 1929 preuredili za stanovanja občinskih uslužbencev. S svojo zasnovo se uvršča med prve stavbe te vrste na Slovenskem.

VILA TSCHINKL  je bila postavljena leta 1908. Ima nadstropje več kot sosednja vila Sajovic, zunanjost pa je bila izraziteje okrašena. V stavbi je imel lastnik Tschinkl že pred drugo svetovno vojno trgovino z mešanim blagom, njegov sin pa je tu imel prvo trgovino s kolesi v Kočevju. Po vojni je bila trgovina  znana kot Miličarska. 

VILA SAJOVIC je najznačilnejši primer secesijske arhitekture v Kočevju. Leta 1909 jo je dala postaviti Uršula Nosan, sestra Antona Kajfeža, ki se je poročila z odvetnikom dr. Ivanom Sajovicem, kasneje prvim slovenskim županom Kočevja. Stavbenik naj bi se pri gradnji zgledoval po nekem lovskem dvorcu na Švedskem.

MARIJIN DOM danes OBČINA KOČEVJE  je bil dograjen leta 1899. Stavbo in zemljišče so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo preuredile v samostan in tu imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila v stavbi vojaška bolnišnica. Med 2. svetovno vojno je bila stavba močno poškodovana. Usmiljene sestre so jo delno obnovile, nato pa so morale leta 1948 Kočevje zapustiti.

GOSTILNA BELJAN Na kamnitem portalu nad vhodom je vklesana letnica 1906 ter inicialki prvega lastnika Maksimilijana Jordana. Stavbo sta kupila Marija in Jože Beljan, ki sta imela tu gostilno. Kamnito pritličje spominja na zidavo župnijske cerkve. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali le Slovenci. V njej so se odvijale različne kulturne prireditve, tu sta bila med drugim ustanovljena Sokolsko društvo Kočevje in slovenska čitalnica.

VILA KAJFEŽ  je bila sezidana leta 1901 in se uvršča med najkvalitetnejše primere secesijske arhitekture v Kočevju. Postaviti jo je dal Anton Kajfež. Po njegovem propadu je leta 1930 hišo kupila občina. Med drugo svetovno vojno je tu stanoval komandant nemških policistov. Nad vhodom se je prvotno dvigal stolpič, ki je bil po vojni odstranjen. V letih 1955-1965 je tu deloval zdravstveni dom, kasneje pa trgovsko podjetje Trgopromet.

GOSTILNA KIKL-MATL V pomeščanjeni kmečki hiši iz 19. stoletja, ki ima na dvoriščni strani arkade, je imela družina Hönigmann pred drugo svetovno vojno gostilno, v kateri so se zbirali tako Slovenci kot Nemci. V manjši dvorani so kočevski rudarji uprizarjali celo gledališke igre.

GIMNAZIJA  je bila zgrajena v letih 1872-1874 in se uvršča med najpomembnejše spomenike 19. stoletja v Kočevju. Med drugo svetovno vojno so bili v stavbi nastanjeni vojaki ter poveljstvo domobrancev, konec vojne pa je stavba dočakala močno poškodovana. Uničevanje se je nadaljevalo tudi po vojni, saj so bili tu do srede septembra 1945 zaprti vojni ujetniki. S poukom so v gimnaziji ponovno začeli 12. decembra 1945.

VILA TOMITSCH je bila zgrajena okoli leta 1910. Uvršča se med pomembnejše predstavnice secesijske arhitekture v Kočevju. Pred drugo svetovno je v vili živel in delal urar Tomitsch. Med drugo svetovno vojno je bila v vili častniška menza.

VILA RÖTHEL se uvršča med pomembnejše predstavnice secesijske arhitekture v Kočevju. Postaviti jo je dal zdravnik Erich Schreyer. Ko se je leta 1909 odselil iz Kočevja, je vilo kupil zdravnik Georg Röthel.

HOTEL SONCE stavba znana tudi tudi kot "rdeča hiša" oziroma "komite". Zgrajena je bila konec drugega desetletja 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je bola gostilna oziroma hotel Zur Sonne. Lastniki so se pisali Petsche. Med 5. in 10. novembrom 1928 je tu svoje slike in skice razstavljal znani slikar kočevarskega rodu Michael Ruppe.

GOSTILNA TSCHINKL Pomeščanjena kmečka hiša ima na portalu letnico 1834. Okenske okvirje v nadstropju krasijo maske z levjimi glavami. Gostilna je bila znana kot »furmanska«, zato so jo obdajala gospodarska poslopja. Predvojni lastnik Tschinkl jo je kupil od Verderberjev.

STARO ŽUPNIŠČE je bilo zgrajeno leta 1866 v klasicističnem slogu z renesančnimi dekoratitivnimi elementi. V letih 1896-1898 je kot kaplan tu bival Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec. Pred drugo svetovno vojno je bila v stavbi Hranilnica in posojilnica Kočevje ter trgovina Bata.

KARLOV MOST na Ljubljanski cesti je bil slavnostno predan v uporabo 4. novembra 1883. Poimenovan je bil po vojvodi Karlu Auerspergu. Ko so most septembra in oktobra 1937 obnavljali, so v stekleni kapsuli našli dokument s podatki o graditeljih mostu in vseh, ki so k temu pripomogli. 

HIŠA PETSCHE Dvonadstropna stavba z začetka 20. stoletja. Zasnovana je bila po vzoru sočasnih mestnih novorenesančnih palač z vogalnimi stolpastimi pomoli. Njene fasade so okrašene s secesijskimi dekorativnimi elementi. V stavbi so bili pred drugo svetovno vojno bife ter trgovina Petsche, tu pa je imel nekaj časa svoje prostore tudi urar Rom.

ŽUPNIJSKA CERKEV SV. FABIJANA IN BOŠTJANA TER SV. JERNEJA Temeljni kamen so blagoslovili leta 1898, cerkev pa je bila posvečena 19. julija 1903. Nastala je po načrtih arhitektov Friedricha Schmidta in Avgusta Kirsteina na temeljih starejše mestne cerkve, ki jo viri omenjajo kot kapelo sv. Fabijana in Boštjana že leta 1581. Domnevno naj bi bila zgrajena kmalu po ustanovitvi mesta leta 1471 kot privatna kapela kočevskih gospodov. Leta 1989 se je zavetnikoma sv. Fabijanu in sv. Boštjanu pridružil še zavetnik prvotne župnijske cerkve sv. Jernej.

HOTEL TRST je stal že leta 1853. Pred drugo svetovno vojno je bil pomembno shajališče meščanov. V veliki dvorani v pritličju so se odvijale številne družabne prireditve. Pred izgradnjo kina so tu predvajali filme, med drugim tudi prvi zvočni film v Kočevju. V kleti hotela Trst je bilo med drugo svetovno vojno skladišče streliva.

PREDALČNA HIŠA  imenovana tudi DANSKA, stoji v starem mestnem jedru, ki so ga pred vojno imenovali "Sauzipf". Enonadstropna stavba je bila postavljena okoli leta 1909 v severnonemškem slogu "Fachwerk". Načrtoval naj bi jo isti stavbenik kot vilo Sajovic. V njej je bila prvotno gostilna.

VILA PRI MOSTU NA ROŠKI CESTI je dvonadstropna stavba z začetka 20. stoletja s secesijskimi dekorativnimi elementi. Pogled nanjo je najlepši s trga in z mostu. Zastekljen balkon v drugem nadstropju je bil največja zastekljena zidna površina v takratni kočevski arhitekturi. Pred drugo svetovno vojno je bila desno od vhoda Herbstova trgovina z živili, levo pa je imel mesarijo Alojz Čar.

MOST NA ROŠKI CESTI , ki se s štirimi loki boči preko Rinže, je bil postavljen leta 1843. Z mostu je viden umeten otoček v strugi Rinže, ki je bil zgrajen iz ostankov jezu nekdanjega mestnega mlina.

KINO sedaj KULTURNI CENTER KOČEVJE sta zgradila zakonca Poje leta 1935. Prej so tu stala gospodarska poslopja (skedenj in hlev gostilne Harde). V dvorani je od 9. do 11. oktobra 1943 potekal proces proti zajetim pripadnikom vaških straž in četnikom. Po vojni je bila stavba obnovljena in je služila prvotnemu namenu kinodvorane, po obnovi leta 2015 pa je dobila dodatne kulturne vsebine.

VILA KRAULAND je bila zgrajena leta 1891. Leta 1935 je stavbo kupil dr. Krauland. Med drugo svetovno vojno so imeli v vili svoj vojaški štab Italijani in Nemci, tu pa je bil shranjen tudi arhiv gimnazije. Po vojni je bila močno poškodovana stavba obnovljena. V letih 1950-1965 je v stavbi delovala ambulanta Kmetijsko gospodarskega podjetja, od leta 1965 pa ima tu svoje prostore Društvo upokojencev Kočevje.

OSNOVNA ŠOLA je bila ena prvih secesijskih stavb v Kočevju. Postavljena je bila leta 1893 po načrtih stavbenika Trea iz Ljubljane in že od začetka služi istemu namenu. Med 2. svetovno vojno je stavbo zasedla nemška vojska. Po vojni je bila močno poškodovana stavba obnovljena. Leta 1947 je bila tu Nižja kmetijska in živilska šola, po njeni ukinitvi pa Osnovna šola Kočevje.

HOTEL POST Stavba iz srede 19. stoletja je svoje ime dobila po pošti, ki so jo s poštnimi kočijami razvažali proti Ljubljani, Rakeku, Črnomlju in Brodu na Kolpi. Po izgradnji železniške proge do Kočevja je izgubil svoj pomen. Med drugo svetovno vojno je bil hotel, imenovan tudi Hauff, močno poškodovan.

Zloženko izdala in založila:

Občina Kočevje 2011

Zanjo:

dr Vladimir Prebilič

Besedilo:

Vesna Jerbič Perko

Sodelavci:

Nadja Kovačič

Emil Jožef Krese

Mihael Petrovič ml.

Tone Šercer

Oblikovanje:

Alenka Šubic Rovan

Fotografije:

Pokrajinski muzej Kočevje

Letalski klub Kočevje