Reka Rinža je edina reka na Kočevskem. Je izrazito kraška reka, ki na koncu ponikne v podzemlje in se kot Bilpa izliva v reko Kolpo. Izvir Rinže je Reberski studenec, ki leži v vznožju Stojne za vasjo Mrtvice. Rinža dobiva med tokom po Kočevskem polju več pritokov s Stojne, ki so značilni kraški obrhi. Veliko vode imajo Ie ob večjem dežju in spomladi. Pritoki, ki pritekajo s Kočevskega polja, so manj izdatni in nimajo značaja obrha. Del vode ze za Kočevjem izgine v podzemlje in odteka pod Rogom na dolenjsko stran. Količina padavin vpliva na to, kje dokončno ponikne. Ob najvišjih vodah izgine v podzemlje šele v bližini Mozlja. Rinža dobiva svojo vodo tudi iz dolenjevaškega polja. Ko vode tam zaradi padavin narastejo, priteče skozi Vrtače in okoli Jasnice »Zadnja Rinža«, ki se združi s »Pravo Rinžo«. Ko »Zadnja Rinža« začne upadati, privre iz rup (jam) pred Jasnico »Prednja Rinža«, ki običajno izgine v požiralnik pri Spodnjih Ložinah. Kadar pa ta tok močno naraste (čez 260cm), se v Mrtvicah združi z »Zadnjo Rinžo« in s »Pravo Rinžo«. V tem primeru nastanejo poplave, ki pa jih sedaj preprečuje zadrževalni jez v Zadolju pod ribniško Veliko goro.

Reka Kolpa pusti ravnodušnega le malokoga. Od leta 2010 jo krasi tudi naslov Evropske destinacije odličnosti. Voda čiste in tople reke Kolpe v nižinskem delu dosega temperaturo 30 stopinj. Doživite vožnjo s kanujem, kopanje in plavanje! Voda na jezovih vabi k naravni masaži in sprostitvi. Globoka struga in igrive brzice obljubljajo adrenalinsko doživetje ob spustu z raftom. Ob Kolpi so urejene sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. Kanjon Kolpe in okoliški vrhovi privlačijo plezalce in jadralne padalce. Razkošno življenje reke je vaba za ribiče. Samosvoja zelena lepotica na robu Slovenije obljublja nepozabne dni ob vodi in na njej! Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem. Izvira v močnem kraškem izviru v Gorskem kotarju na Hrvaškem, teče najprej proti severu in nato 118 km daleč po slovensko-hrvaški meji, večinoma po ozki, gozdnati dolini. Vzhodno od Preloke zavije proti severu, teče po vzhodnem robu Bele krajine, pri Metliki ponovno zavije proti vzhodu, teče skozi nizko gričevje mimo Karlovca in se malo pod Siskom izlije v Savo. Za porečje Kolpe se pogosto uporablja pokrajinsko ime Pokolpje (hrv. Pokuplje). Večji pritoki so Čabranka, Lahinja, Kupčina, Odra, Kupica, Dobra, Korana, Velika Utinja, Trepča in Glina.

Kočevsko jezero sodi med najčistejša jezera v Sloveniji in predstavlja pravo sprostitev za telo in duha. Nastanek umetnega jezera sega v leta od 1973 do 1978. Na dnu kotline dnevnega kopa kočevskega rudnika rjavega premoga sta bili prvotno dve večji luži. Iz rudnika je pritekal tako imenovani Rudniški potok, ki je napajal obe luži, istočasno pa je tudi odtekal in ponovno poniknil ter se se z enim ponikalnim potokom iz rudnika združil v enoten tok. Iz omenjenih luž so ob izkopavanju premoga vsak dan črpali vodo, ki so jo uporabljali na separaciji za pranje premoga. Ko so z izkopavanjem premoga prenehali, se je tudi prečrpavanje vode ustavilo, tako da se je kotlina dnevnega kopa začela polniti z vodo. Jezero je globoko do 40 m, njegova površina je okrog 1,5 km2, obala pa meri okrog 3 km. Okolica jezera je danes poseljena z različnimi vrstami rastlin in živali. Področje Kočevskega jezera je gnezdišče za mnoge vrste ptic, med katerimi je precej vrst tudi na Rdečem seznamu ogroženih gnezdilk v Sloveniji.  Na skrajni severni strani območja jezera je borov gozd, ki predstavlja rastiščno posebnost na Kočevskem. Rastlinje okoli jezera je ravno tako pestro in si ga lahko brez težav ogledamo na lastne oči, saj je okoli jezera speljana tri kilometre dolga naravoslovna učna pot, ki pelje mimo vseh glavnih značilnosti jezera – to je priložnost za izjemno lepe slike. Jezero med ribiči slovi kot odlična destinacija za ribolov. Z Kočevskim jezerom upravlja Ribiška družina Kočevje, cena enodnevne (24h) dovolilnice za krapolov  stane 20€, za 3 dnevno (72h) pa je potrebno odšteti 50€. Dovolilnice je možno kupiti v gostilni tik ob jezeru. Dovoljeno je izvajanje krapolova na 2 palici prav tako je dovoljen nočni ribolov in uporaba čolna za sondiranje in postavitev boje. Jezero pa daje veselje tudi ljudem, saj ga v poletnih mesecih obiskujejo ljubitelji plavanja, deskanja, čolnarjenja, potaplanja, ribolova, pozimi pa predvsem ljubitelji drsanja.

Reško jezero pri Kočevski Reki predstavlja neprecenljiv habitat, poleg številnim ribjim vrstam nudi življensko okolje mnogim vrstam ptic, gozdni rezervat daje zavetje gozdnim živalim in zverem. Reški potok je kraška ponikalnica, ki izvira v Možah in ponikne v ponore pri starih garažah. Njegova struga je dolga cca 3000 m. Ob njem so še v 20. letih tega stoletja stali trije mlini in žaga. Imenovali so se Zgornji, Srednji in Spodnji mlin. Danes kupi kamenja in nekaj zidov ob vodi komajda še spominjajo na razvaline poslopij. V 70. letih se je med ribiči porodila ideja o zajezitvi potoka. Pripravljalna dela so se začela že leta 1977. Delno se je očistila struga in brežine. V letu 1978 je zrasel na mestu, kjer je nekoč stal srednji mlin in žaga jez. Preko jeza je speljan most, pod njim pa je postavljena brana, ki zadržuje večje kose lesa in vej, ki jih ob večjih deževjih prinese voda s seboj. Površina jezera je okoli 18 ha in niha v odvisnosti od vodostaja jezera. Spodnji del jezera je namenjen ribolovu in ostalim vrstam rekreacije. Zgornji del je izločen kot gojitveno področje za ribe in gnezdenje ptic… Pas gozda ob jezeru in Reškem potoku je izločen kot rezervat Jezero s skupno površino 51,03 ha. Gozdove ob jezeru gradijo predvsem debeljaki. V drevesni sestavi prevladuje smreka.