Gozdni rezervati in varovalni gozdovi v gozdnogospodarskem območju Kočevja

Gozdni rezervati trajno varujejo posebnosti GGO Kočevje: pragozdne ostanke, primere gozdnih združb, še posebej redkih, redke habitate v globokih kraških koliševkah, udornicah, jamah, na ostenjih ali ob kraških vodotokih. Tako so tudi svojevrstne ekocelice za živalske vrste, ki za svoj obstoj potrebujejo starorasle gozdove. Poleg učilnice v naravi – raziskovalnih objektov za razumevanje delovanja neokrnjene narave, je izpostavljena tudi naravovarstvena vloga gozdnih rezervatov. Mnogi so opremljeni z ogledno pešpotjo in informativnimi tablami. Na GGO Kočevje imamo 41 takšnih objektov:

1. Pragozd Krokar (74,49 ha)
Neokrnjeni, pragozdni bukovi sestoji na visokokraški planoti Borovške gore z ostenji nad Kolpo.

2. Pragozd Strmec (15,56 ha)
Ostanek jelovo-bukovega pragozda na Stojni.

3. Pragozd Prelesnikova koliševka (3,37 ha)
Kraška udornica s fragmentom smrekovega pragozda na dnu koliševke. Izredna floristična pestrost.

4. Pragozd Rajhenavski Rog (51,14 ha)
Jelovo-bukov pragozd na Rogu.

5. Goteniški Snežnik (53,98 ha)
Najvišja točka Kočevske, posebnost gorski bukovi gozdovi.

6. Kameni zid (110,11 ha)
Strma, nedostopna ostenja nad Gotenico, številne floristične redkosti, življenjsko okolje gamsa.

7. Krempa (1,64 ha)
Rastišče narcis na sedlu med Borovcem in Kolpo.

8. Borovec (47,89 ha)
Zaščitni pas pragozda Krokar, na težko dostopni strmini mestoma ohranjeni prvobitni bukovi sestoji.

9. Jezero (51,16 ha)
Gozdovi na pobočjih nad umetno zajezenim jezerom pri Kočevski Reki, mokrišče v severozahodnem delu doline, gnezdišče orla belorepca in drugih vodnih ptic.

10. Mižuk (47,61 ha)
Težje dostopna ponorna dolina Mokrega potoka, ki po opustitvi vasi Mokri potok z zaraščanjem pridobiva značaj prapotoka.

11. Kameni most (27,8 ha)
Kraška planota na ostenjih nad dolino Potoka z več brezni in kraškimi jamami ter trojnim naravnim mostom.

12. Firštov rep (15,36 ha)
Verjetno nedotaknjeni varovalni gozdovi na vrhu prepadne Loške stene nad dolino Kolpe, izredna razgledna točka.

13. Stružnica (5,82 ha)
Rob prepadne Kuželjske stene nad dolino Kolpe s posebnimi ekosistemi in florističnimi zanimivostmi.

14. Krajc – Bukovje (15,76 ha)
Na Kočevskem redki jelovi gozdovi na silikatnih kameninah na strmem jarkastem pobočju pod Kostelskim gradom. Eno najnižje ležečih rastišč jelke v Sloveniji.

15. Lipje (2,43 ha)
Nižinski jelov gozd v Poljanski dolini.

16. Šibje (20,42 ha)
Bukovi gozdovi na strmih, jarkastih silikatnih pobočjih Pekla pri Mozlju.

17. Pugled – Žiben (192,79 ha)
Gozdni rezervat za prikaz in proučevanje naravnih sukcesij v opuščeni agrarni krajini. Osrednji del ima zaradi ruševin vasi in cerkve značaj spominskega parka.

18. Ledena jama (14,79 ha)
Jelovo-bukov gozd v okolici kraške jame z večnim ledom na Stojni.

19. Mestni vrh (31,76 ha)
Jelovo-bukov gozd na strmem, skalnatem pobočju razglednega vrha na Stojni.

20. Glažuta (29,45 ha)
Jelovo-bukov gozd v vrtačastem, skalovitem predelu blizu Glažute.

21. Bela stena (5,56 ha)
Prepadne stene z okolico v bližini Glažute.

22. Medvedjak (57,07 ha)
Ohranjen, težko dostopen predel jelovo-bukovih gozdov z naravnimi znamenitostmi in florističnimi posebnostmi (koliševka Sovja stena).

23. Vrh Roga (1,07 ha)
Fragment javorovo-bukovega gozda pod vrhom Roga.

24. Rog (96,93 ha)
Širši zaščitni pas pragozda Rajhenavski Rog z ohranjenimi jelovo-bukovimi gozdovi.

25. Jama vetrov (2,79 ha)
Manjša, težje dostopna kraška udornica s pragozdnim značajem.

26. Vrtača pri Skrajniku (1,85 ha)
Globoka kraška vrtača.

27. Brezno Lobodika (1,25 ha)
Kraško brezno z okolico.

28. Mozeljske staje (7,23 ha)
Globoki, težko dostopni kraški vrtači.

29. Rokovo (16,09 ha)
Jelovo bukov gozd na ekstremnemu, strmemu in skalovitemu rastišču.

30. Kopa (10,59 ha)
Greben vrha Kopa na Rogu, ob pragozdu Kopa.

31. Malence (7,36 ha)
Ponikalnica potoka Mošenik, ki pridobiva značaj prapotoka.

32. Pekel (13,16 ha)
Velika kraška vrtača.

33. Kadice (12,03 ha)
Soteska potoka Mateča voda s slikovitimi vodnimi kotanjami – kadicami, poseben ekosistem z reliktno floro.

34. Kobilji curek (3,08 ha)
Slikovit, težko dostopen predel s slapom Kobilji curek.

35. Iška (127,64 ha)
Strma pobočja soteske Iška.

36. Peči (1,63 ha)
Globoka kraška udornica.

37. Pekel – Šibje (3,43 ha)
Soteska potoka v Peklu s požiralniki.

38. Šahenska udornica 1 (2,01 ha)
Globoka kraška udornica.

39. Šahenska udornica 2 (1,08 ha)
Globoka kraška udornica.

40. Kofel (3,34 ha)
Zanimiv večnadstropni jamski sistem tik ob reki Rinži.

41. Željnske jame (7,95 ha)
Obsežen plitev jamski sistem z več okni, prazgodovinsko najdišče.

Predlagani – nerazglašeni gozdni rezervati:

42. Ribniški svatje (3,44 ha)
Prepadna ostenja na Veliki gori.

43. Nežica (17,58 ha)
Kraški potok z zanimivim izvirom in lehnjakovimi slapišči.

44. Mirtoviški potok (384,26 ha)
Slikovito porečje z dolino Mirtoviškega potoka z izvirom v kraški jami, slapišči, kadicami ter favnističnimi in florističnimi redkostmi v ostenjih in strmih pobočjih v zlivnem območju potoka.

(Vir: Hartman, Tomaž: ŽIVETI z gozdom: gozdnogospodarsko območje Kočevje. Gozdni rezervati in varovalni gozdovi na Gozdnogospodarskem območju Kočevje, Kočevje, 2010, str. 29.)

PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG

Stik s pradavnino, notranji mir in tišina pod stoletnimi orjaki nas vedno znova očara in prevzame. Rajhenavski pragozd v Kočevskem Rogu je približno petdeset hektarjev velik pragozdni ostanek, ki je bil pred več kot stoletjem izločen iz gospodarjenja. Prevladujoča združba jelke in bukve (Abieti-Fagetum dinaricum) nastopa mozaično v več podzdružbah in različnih razvojnih fazah. Posebnosti pragozda so visoka lesna zaloga, mogočna drevesa, mnoga odmrla in padla drevesa, nekatere ptičje vrste, ki jih drugje ne najdemo, ter pestra združba gliv in drobnih živali, ki razgrajujejo odmrli les. Nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji jelka, imenovana Kraljica Roga, ki je z višino 51 metrov ena najmogočnejših jelk pri nas. V okolici raste še več podobnih spoštovanja vrednih orjakov. Jelka lahko v tovrstnih razmerah doživi tudi petsto let. Kočevski gozdovi so del največjega strnjenega kompleksa gozdov v Evropi, ki se razteza od Trnovskega gozda do Gorskega Kotarja na Hrvaškem. Pragozd lahko opazujemo s sprehodom po: Roški pešpoti, pešpoti Po Kočevskem Rogu.

GOZDNI REZERVAT PUGLED - ŽIBERN

Gozdni rezervat je pričevanje o moči narave, kjer je gozd že skoraj prekril sledove nekdanjih vasi, polj in pašnikov. Rezervat lahko opazujemo s sprehodom po Roški pešpoti in Poti kurirjev in vezistov NOB.

PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA

Se ponaša z zanimivim rastlinstvom, ki bi ga sicer našli visoko v gorah ali daleč na severu. Zaradi nedostopnosti, še bolj pa zaradi mraziščnega značaja se je v koliševki ohranila značilna vegetacija hladnejših obdobij naše zgodovine. Pravzaprav si v višinskih pasovih sledijo rastlinske vrste od toplih na vrhu pa do tistih, ki prenašajo mraz, na dnu, kajti pri dnu te okrog 70m globoke jame je tudi sredi poletja prijetno hladno. Tu rastejo smreke z ozko, dolgo krošnjo, kar je značilnost dreves visoko v gorah ali daleč na severu. V jami, ki so jo včasih imenovali Medvedji brlog, naj bi imeli svoje domovanje medvedi, vendar je to prav zaradi neprijazne klime bolj malo verjetno. Se pa v hlad pogosto zatečejo divje živali posebno še v t.i. »pasjih dnevih«. Poleg dreves so tukaj botaniki našli veliko število mahov in lišajev, ki jih v toplejši okolici ni. Zaradi možnih srečanj z divjimi živalmi, še bolj pa zaradi motečega vpliva obiskovalcev na rastlinski svet je priporočljiv ogled koliševke le od zgoraj, ko lahko z roba prepadnih sten občudujemo to edinstveno naravno znamenitost.

GOZDNI REZERVAT ŽELJNSKE JAME

Je izlet v skrivnostno podzemlje in potovanje v pradavnino k ledenodobnim lovcem, ki so pred 20 000 leti ukresali prvi ogenj v zavetju jamskega vhoda. Željnske jame so prvič popisali in narisali pred 250 leti. To je storil Jožef Anton Nagel, katerega je leta 1748 cesar Franc I. poklical na Štajersko in Kranjsko, da bi tam preučil naravne znamenitosti in potem poročal o rezultatih svojih raziskav. Svoja spoznanja je opisal v delu z naslovom »Opis naravnih redkosti v Vojvodini kranjski, ki je nastal po ukazu njihovega rimsko cesarskega in kraljevega veličanstva Franca I.« Delo je še vedno v rokopisni obliki in se sedaj nahaja v varstvu Avstrijske nacionalne knjižnice. V njem najdemo tudi opis Željnskih jam. Prebivalci pa so jame poznali že stoletja in tisočletja. To nam pričajo tudi arheološki ostanki iz paleolitika ali stare kamene dobe, katerega začetek označuje najstarejše zavestno narejeno orodje pred 2 miljonoma let, konec pa iztek ledene dobe (pred 10.000 leti). Izkopavanja v Željnskih jamah so potekala v začetku sedemdesetih let tega stoletja. Sistem Željnskih jam je v pretežnem delu še danes vodno aktiven. Načrt celega sistema so izdelali člani speleološke sekcije Planinskega društva Železničar iz Ljubljane. Morfološko, to je po oblikah zemeljskega površja, se Ciganske jame razlikujejo od drugih danes še aktivnih rovov, ki so razmeroma ozki in nizki. Pri izkopavanju v globini pod 6 metrov še vedno nismo naleteli na živo skalno dno, torej je jama bila pred nabiranjem usedlin še znatno večja kot danes, vodni pretok pa je moral biti bistveno močnejši, kot pa je danes. Morda je v takratni fazi ta požiralnik odvajal vso vodo Kočevske kotline. Ko se je Rinža pretočila v neko drugo, morda že sedanjo strugo, sta si oba potočka, ki sta ostala, izbrala novo pot in nadaljevala zakrasevanje v mnogo manjšem obsegu. Najstarejšo navzočnost človeka dokazuje drobec ožgane kosti, ki je bil odkrit malo pod današnjim nivojem talne vode. Sistematična raziskovanja zaradi talne vode v tej globini niso mogoča, zato se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo da je človek že v tem času jamo obiskoval. Značilnost najdb iz tega obdobja je nastopanje svetlosivega marmoriranega kresilnika, ki so ga uporabljali za izdelovanje orodij. Najdbe iz Željnskih jam pa so po večini vse iz slabših vrst kremena, kot so roženci, tufi, razni silikati in podobno.

PRAGOZD STRMEC

Je gozd, kjer še nikoli ni pela sekira. Taki mogočni gozdovi jelke in bukve so še pred stoletjem pokrivali osrednji del Stojne. Tu narava že tisočletja živi le po svojih zakonih, zato si pragozdni rezervat ogledamo pri informativnih tablah z gozdne ceste. Danes v pragozdu Strmec bukev prevladuje po številu in v lesni masi. Tudi v drugih pragozdovih na Kočevskem je bukev pri pomlajevanju vedno številčnejša od jelke; vendar danes tukaj v debelinski strukturi merjenih dreves jelka prevladuje med tankimi drevesi, saj lahko dolgo vztraja v senci in se komaj opazno debeli. Veliko bukovih mladic pa v borbi za svetlobo odmre. Lesna masa pragozda kaže zvonasto porazdelitev z veliko zalogo nad 50 cm debelih dreves. Meritve lesne mase po desetletjih sicer kažejo nihanje deležev drevesnih vrst, vendar ostaja skupna lesna masa – nakopičena energija – skoraj nespremenjena. Pragozd Strmec meri 15,55 hektarov. Vsakih 10 let premerijo vsa drevesa, debelejša od 10 cm. Podatki leta 1994: na celotni pragozdni površini je 7619 živih in še izmerljivih odmrlih dreves (jelke je veliko, ker počasi razpada). Skupna lesna masa je 12661 m3.

GOZDNI REZERVAT MESTNI VRH

Je naravi prepuščen jelov-bukov gozd na strmem, skalnatem pobočju razglednega vrha nad planinsko kočo pri Jelenovem studencu na Stojni. Mestni vrh (1034 m n. m.) je eden izmed vrhov, ki se v pogorju Stojne dvigajo nad 1000 m visoko. Ker se nahaja tik za mestom Kočevje, je poleg Fridrihštajna najbolj priljubljen in je skupaj s planinsko kočo ena najpomembnejših rekreacijskih in turističnih hribovskih točk na Kočevskem. Mestni vrh je gozd s posebnim namenom: gozdna jasa z okoliškim gozdom in pešpot imata izjemno poudarjene rekreacijsko in turistično funkcijo, z opremljeno naravoslovno potjo Jelenov studenec pa tudi poučno funkcijo. Gozd nad kočo je gozdni rezervat – dragocena naravna dediščina. Značilni zanj so ohranjeni mogočni gozdovi jelke in bukve na skalovitih in strmih pobočjih na visokem krasu. Koča planinskega društva Kočevje stoji v idilični dolini pod Mestnim vrhom, nedaleč stran od Jelenovega studenca, po katerem nosi ime. PD Kočevje je bilo ustanovljeno leta 1951, velika želja članov po lastni koči se jim je uresničila leta 1953, ko so odprli preurejeno gozdno kočo. Kočo planinci stalno preurejajo in prilagajajo potrebam in zahtevam časa. Do koče vodijo iz Kočevja markirane Kalanova in Grajska pot ter iz Dolge vasi neimenovana planinska pot. Možno jo je obiskati tudi z vozili. Koča je izhodišče za obisk Eleonorine in Ledene jame ter bližnjih vrhov: Ledenika, Mestnega vrha, Fridrihštajna in Livoldskega vrha, naravoslovne poti Jelenov studenec, Kočevske planinske poti in ostalih markiranih planinskih poti. Koča je odprta vsako soboto, nedeljo in ob praznikih, preko celega leta. V koči je mogoče dobiti hrano, pijačo in prenočišče ter številne koristne informacije. Na jasi pred njo je nekaj igral in družinskih kurišč s klopmi. Pohodnikom je na vrhu Mestnega vrha namenjena skrinjica z žigom in knjigo obiska. Gozdni rezervat Mestni vrh se dviga nad kočo pri Jelenovem studencu in obsega 31,68 ha gozdov visokega krasa. Leži na centralnem pogorju Stojne, na grebenu istoimenskega vrha. Rezervat je bil izločen leta 1995 z namenom, da se ohranijo mogočni jelovo-bukovi gozdovi na izjemno strmem, skalnatem pobočju in da bodo številni obiskovalci lahko videli pragozd v nastajanju. Jelovo-bukovi gozdovi so najbolj značilni naravni gozdovi Kočevske. Na zavarovanem območju zadnjih 30 let ni bilo večjih sečenj, zato ti gozdovi mestoma že ponujajo pragozdni videz. Zaradi čudovitih razgledov z grebena Mestnega vrha po Kočevskem polju in širše je ena izmed najbolj obiskanih rekreacijskih točk na Kočevskem. Različne zanimivosti na območju Mestnega vrha povezuje Naravoslovna pot Jelenov studenec.

GOZDNI REZERVAT KREMPA

Je od nekdaj priljubljena izletniška točka z razgledom v kanjon reke Kolpe. Naravni rezervat Krempa je osrednja točka Borovške naravoslovne poti. Travnato sedlo nad kanjonom reke Kolpe je spomladi polno narcis, ki imajo tukaj najjužnejše rastišče v Sloveniji. Tukaj je tudi križišče drugih planinskih poti, ki se strmo spustijo proti dolini Kolpe.

PRAGOZD KROKAR

Odkriva ga Borovška naravoslovna učna pot. Neokrnjeni, pragozdni bukovi sestoji so spomladi prekriti z divjim česnom. Pragozd Krokar je kraljestvo bukve. Vendar je ekosistem stalno spreminjajoče se ravnovesje med tlemi, klimo in neštetimi živimi organizmi – od mikroskopsko majhnih do medveda in dreves, ki so zagotovo najpomembnejši del pragozda, ogrodje in najdebelejša koža življenja v visokokraškem gozdu. Pragozd Krokar meri 74,49 hektarov. Vsakih 10 let premerijo vsa drevesa, debelejša od 10 cm. Podatki leta 1995: na celotni pragozdni površini je 38.734 živih in še izmerljivih odmrlih dreves. Skupna lesna masa je 59.968 m3. Lesna odeja pragozda je kar 2 do 3 krat debelejša kot v okoliškem gozdu. To je uskladiščena energija, ki se stalno, varno in varčno obnavlja. Tu nič ne gre v nič, stari so pomešani z mladimi in življenje je povezano v trden in zdrav sistem. Primerjava lesnih mas po desetletjih pa pove, da pragozd ni tako nespremenljiv kot kaže na prvi pogled. Bukev prevladuje, vendar meritve jasno kažejo nihanje deležev drevesnih vrst, skupna lesna masa – nakopičena energija – pa ostaja skoraj nespremenjena.

GOZDNI REZERVAT GOTENIŠKI SNEŽNIK

Prekriva bukov gozd na najvišji točki – 1290 m visokem vrhu z razgledom na gozdno morje Kočevske. Nanj vodijo planinske poti in pešpoti z različnih smeri.

GOZDNI REZERVAT FIRŠTOV REP

Pokrivajo verjetno nedotaknjeni varovani gozdovi na grebenu prepadne Loške stene nad kanjonom reke Kolpe. Med mogočne razglede popelje sicer neoznačena, a dobro vidna steza – odcep s Kočevske planinske transferzale.

GOZDNI REZERVAT KUŽELJSKA STENA

Prekriva rob slikovite, prepadne, razgledne stene v kanjonu reke Kolpe. Posebna znamenitost je naravno okno v steni, mimo katerega vodita Kočevska planinska tranferzala ali Kostelska planinska pot. Je ena izmed dominantnih sten v zgornji kolpski dolini, ki so nastale na tektonski prelomnici. Visoka je 874 m in obiskovalcu nudi razgled po velikem delu zgornje kolpske doline in na vrhove Gorskega Kotarja. Stena predstavlja geomorfološko naravno dediščino z rastišči in habitati redkih in ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Ime je dobila po kraju Kuželj (Kostelci mu pravijo Koželj), naselju, ki leži pod njo in je nastal že pred približno 500 leti. Območje Kuželjske stene je rastišče redkih in ogroženih rastlin. Med njimi je najbolj zanimiv skalni glavinec, živo rumeno cvetoč predstavnik toploljubne ilirske flore. To je prvo najdišče na Kočevskem in v pred dinarskem in dinarskem svetu. Gozd, ki porašča to steno, je varovalni gozd bukve in črnega gabra ter hrasta gradna na plitkih iz izrazito južnih, suhih legah. Zato so ti gozdovi tudi požarno zelo ogroženi. Rob prepadne Kuželjske stene je zavarovan kot gozdni rezervat Stružnica s površino nekaj nad 6 ha. Izločili so ga zato, da varuje obrobja stene in zaradi posebnih ekosistemov in florističnih zanimivosti. Gozdni rezervat je povsem naravnem razvoju prepuščen gozd, kjer je prepovedano sekanje, lov, nabiranje rastlin, onesnaževanje, kurjenje. Zaradi ekstremnosti in izjemnosti ostenja kot življenjskega prostora, so v steni ohranjene tudi živalske vrste, ki so na Slovenskem in celo na Kočevskem izjemno redke. Samo ostenje je gnezdišče sokola selca in tudi potencialno gnezdišče planinskega orla, ki je tu nekoč že gnezdil. Obe vrsti sodita med ogrožene in zato zavarovane. Na vrhu stene je narava izdolbla čudovito odprtino v skali, Kuželjsko okno. Visoko je približno 7 metrov, nad njim je prelep naravni most. To je prekrasna tvorba narave, vredna občudovanja. Kuželjsko okno je najlepše doživetje vsakega pohodnika na Kostelski planinski poti. V soteski nad Kuželjem velja omeniti še posebej izoblikovana kamna v obliki zvonikov, tako imenovani Veliki in Mali turn, skalni osamelec in medvedji brlog pod Kuželjsko steno. Veliki turn je zagotovo spoštovanja vredna naravna redkost.

GOZDNI REZERVAT KRAJC - BUKOVJE

Varuje na Kočevskem redke jelove gozdove na silikatnih kameninah na strmejšem, jarkastem pobočju blizu gradu Kostel. Eno najnižjih ležečih rastič jelke pri nas nam razkriva Kostelska Trška pot.