LEDENA JAMA

Ledena jama je kraška jama ali brezno s stalnim ledom. Led nastaja v posebnih mikroklimatskih razmerah, ki omogočajo možno podhladitev v zimski polovici leta in nizke temperature preko poletja (t.i. jezera hladnega zraka). Glavni vir ledu je prenikla voda (deževnica), ki v ledenih jamah zaradi temperature pod 0 °C zmrzuje.. Če je ledna ploskev odprta proti jugu in občasno osvetljena, prispeva k ohranjanju ledu tudi visok gozd. V slovenskih klimatskih razmerah se ledene jame začnejo običajno pojavljati na višini okoli 1000 m. Le 10 % ledenih jam od več kot 150 se jih nahaja pod to mejo. Mednje, med najbolj poznane in najmogočnejše ledene jame se uvršča Ledena jama na Stojni, ki se v katastru jam pojavlja pod njenim prvim imenom, in sicer Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu. Vhod v Ledeno jamo na Stojni leži na nadmorski višini 870 m. Severna stena je povsem vertikalna oz. celo previsna, medtem ko dostop z južne smeri omogoča položnejši žleb. Ker je jama izrazito odprta z južne strani in zato osvetljena v večjo globino, se led nahaja šele v globini 50 m. Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka in je zlasti spomladi polna ledenega okrasja. Iz stenskih razpok še dolgo v pomlad visijo ledeni slapovi. Zaradi taljenja ledu na stiku s steno se jama nadaljuje v globino ob vzhodni in zahodni razpoki – jamarji so med ledom in skalnato steno ob zahodni poči preko vmesne dvoranice prišli najgloblje – do globine 105 m pod vhodom. Količina ledu v jami je ocenjena na 30 tisoč m3, ki pa se zaradi klimatskih sprememb (segrevanje ozračja, razporeditev padavin, manj snežnih dni) hitro manjša. Ledena jama je včasih služila za turistične namene in kot naravni hladilnik. Zaradi hitrega taljenja ledu (5 m v zadnjih 20 letih) je lesena infrastruktura uničena, vstop do ledenega jezera pa brez tehnične opreme izredno nevaren. Zaradi globalnih klimatskih sprememb je pričakovati nadaljnje taljenje ledu, ki pa se bo z globino nekoliko upočasnilo. Ledena jama na Stojni je vpisana tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije in drugi literaturi Že v prvem gozdnogospodarskem načrtu iz leta 1892 je zapisano, naj se v okolici Ledene jame drevje ne seka. Danes je to območje zavarovano kot gozdni rezervat Ledena jama. Gozdni rezervat leži na platoju pogorja Stojne, jugozahodno od Mestnega vrha, v gozdnem oddelku 69 c. Obsega jelovo – bukove gozdove s površino 14,79 ha. Prvotno je bilo z odločbo Skupščine občine Kočevje že leta 1976 izločeno iz gospodarjenja 2,00 ha gozdov okolici jame. Leta 1993 smo gozdarji območje rezervata razširili predvsem z namenom ohraniti klimatske razmere, ki zmanjšujejo taljenje ledu v jami ter obenem zavarovati naravne znamenitosti kot so Kraljevi studenec, ostenja in kraške jame.

ELEONORINA JAMA

V neposredni bližini pragozda Strmec leži na jugozahodnem pobočju Ledenika (1072 m), na nadmorski višini 960 m, vhod v Eleonorino jamo. Jama je dobila ime po ženi kneza Auersperga. Najverjetneje je bila to Eleonora grofica Breunner (1864-1920), žena kneza Karla, zadnjega kočevskega vojvode in lastnika okoliških gozdov. Eleonorina jama je zaradi majhnega vhoda, ki omili klimatski vpliv in preprečuje propadanje kapnikov, pravo nasprotje Ledene jame na Stojni. Zato so že leta 1926 vhod zaprli in jo uredili v turistični namen. Prehod skozi jamo so olajšali z lesenimi stopnicami, brvjo, v tla pa so vklesali stopnišča. Jama je bila pred drugo svetovno vojno precej obiskana. V njej so se gozdni delavci nekdaj oskrbovali z vodo in v hladu hranili sadike za pogozdovanje. Danes je zaradi dotrajanih mostov in drsečih stopniščne nevarna za obiskovalce. Eleonorina jama je dolga 130 m in globoka 25 m. Vhod velikosti 2 × 1 m vodi prek strmega kamnitega pobočja dolesene brvi in stopnic, ki olajšajo prehod preko stopnje v manjšo dvorano. Krajšemu rovu z lesenimi stopnicami sledi Velika dvorana, ki je mestoma lepo zasigana in ima v zadnjem delu 8 × 3 m velik tolmun z globino do 6 m. Levo od tolmuna vodi preko vklesanih stopnic pot po pobočju velike sigaste kope. Prehod v tehnično zahtevnejše nadaljevanje preko 10 m globokega brezna nas pripelje v prostor z manjšim tolmunom in z do 3 m visokimi kapniki – Dvorano treh stebrov. Na desno stran dvorane se odpira 13 m globoko brezno ter vodni rov, ki se po 10 m konča z ožino.