PRIZNANJE OBČINE KOČEVJE »DEKLICA S PIŠČALKO« PREJEL DR. MITJA FERENC

Na prireditvi Občine Kočevje ob kulturnem prazniku, ki je potekala 6. februarja v Šeškovem domu v Kočevju, smo slavnostno razglasili sedmega prejemnika priznanja za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Priznanje deklica s piščalko je prejel znanstvenik dr. Mitja Ferenc. Žirija je sicer izbirala med dvema odličnima kandidatoma, za nagrado je bila nominirana še akademska slikarka Aprilija Lužar.

Po razpisu poziva k nominacijam za podelitev nagrade deklica s piščalko sta na Občino Kočevje prispeli dve nominaciji. Aprilijo Lužar je nominirala Lilijana Stepančič, dr. Mitjo Ferenca pa sta nominirala Mihael Petrovič ml. in Univox Podjetje za RTV produkcijo. Odločitev o prejemniku priznanja je bila prepuščena presoji izbranih strokovnjakov. Člana žirije za področje umetnosti predstavljata Matej Bogataj in Aleksander Koprivec, področje humanistične znanosti Vesna Jerbič Perko in dr. Marina Lukšič Hacin, področje kulture mag. Marijan Rupert in Lela B. Njatin ter strokovna sodelavka občinske uprave Nina Sambolec.

Strokovna žirija je svojo odločitev o prejemniku priznanja utemeljila:  

»Dr. Mitja Ferenc je znanstvenik, katerega delo je že več desetletij močno povezano s Kočevsko. Je avtor ali soavtor več znanstvenih monografij ter člankov, avtor besedil dokumentarnih filmov o Kočevski ter večjezičnih razstav o kulturni dediščini Kočevske.

S Kočevsko je povezano že Ferenčevo diplomsko delo Partizanska bolnišnica Jelendol, ki je kasneje izšlo kot samostojno delo. Posebno mesto ima vsekakor razstava Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki je nastala kot rezultat dela na terenu ter zbiranja različnega dokumentarnega gradiva. Po gostovanjih je bila leta 1995 postavljena kot stalna razstava v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Obiskovalcu razkriva del manj znane zgodovine Slovenije. Prikazuje Kočevsko, ki jo je njeno večinsko prebivalstvo po več kot 600 letih nenadoma zapustilo in poudarja tisto kulturno dediščino, ki je danes ni več. Delno trojezična razstava (slovensko-nemško-kočevarska) je bila leta 2007 predstavljena tudi kot potujoča trojezična razstava (slovensko-nemško-angleška), leta 2014 pa je bila stalna muzejska postavitev močno posodobljena. Vse postavitve Kočevsko predstavljajo kar se da celostno in objektivno, primerjajoč sodobnost s preteklostjo in obratno. Vsebinsko razstave nudijo obilico podatkov, zbranih z večletnim terenskim delom, pisno in fotografsko gradivo. Veliko gradiva je bilo predstavljenega prvič, zato razstava in tiskovine predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave. Ob razstavi so izšle številne z njeno tematiko povezane publikacije (npr. 1993, 2007, ponatis 2010 itd.) s prevodi v nemščino in angleščino.

Mitja Ferenc je leta 1994 prejel Steletovo priznanje – za topografijo in razstavo Kočevska – Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki je bila najvidnejši prispevek stroke na področju promocije kulturne dediščine v Sloveniji v preteklih letih.

Mitja Ferenc je s študenti na terenskih vajah v Kočevskem rogu preiskoval okolico grobišč pobitih po drugi svetovni vojni. Vodi projekt Evidentiranja prikritih grobišč v Republiki Sloveniji ter je avtor razstave in kataloga Prikrito in očem zakrito, ki obravnava tudi Kočevsko in detabuizira povojne dogodke, ki nas razdvajajo.

Kočevska je bila predmet obravnave tudi v številnih drugih raziskavah in na njih temelječih publikacijah. Mednje sodijo raziskave pokopališč in nagrobnikov ter sakralne dediščine. Na ta način je Ferenc javnost opozoril na pozabljeno kulturno dediščino Kočevske, ki so ji razmere med in po drugi svetovni vojni namenile posebno vlogo. Večji deli so postali nedostopni, na ta način pa je začela kulturna krajina propadati še hitreje. S Ferenčevim delom se je zanimanje za Kočevsko ponovno obudilo in intenziviralo. Kočevska je bila tudi tema njegove doktorske disertacije z naslovom Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942-1956, ki je v razširjeni obliki izšlo tudi kot knjiga in tematiko približala širši javnosti.

Dr. Mitja Ferenc je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje zaradi več desetletnega proučevanja kočevske zgodovine. Preko svojega dela je pripomogel k nadgradnji odnosov med različnimi institucijami ter posledično večji pozornosti pri ohranjanju kulturne dediščine Kočevske.«

V okviru kulturnega programa je režiser in scenarist Marko Glavač goste prireditve popeljal v avanturo z naslovom DIH NEKOČNOSTI OBJET V TRENUTKU PRISOTNOSTI. Ta je izpostavila neznanko preteklosti, prihodnosti in trenutne prisotnost ter pozvala k radovednosti oziroma kot je rekel Sokrat: »radovednost je pričetek modrosti«. Kulturni program, ki je ponovno navdušil občinstvo v dvorani, je združil različne umetnike, ustvarjalce in društva. Iz Gimnazije in srednje šole Kočevje so sodelovali Tilen Rac, Danaja Kurnik, Rebeka Kurnik, Špela Justin, Saša Šveigl, Eva Markovič in Vita Bojc. Predstavile so se plesalke iz Akademije za ples Ljubljana, Tina Habun, Ondina Kerec in Katja Kolarič. V programu so sodelovali še slovenski dramski, filmski igralec in lutkar Gašper Jarni, ustvarjalka Romana Novak, Društvo kočevskih glasbenikov v zasedbi Zoran Bitorajc, Tadej Repar, Roberto Bulešić in Maksimiljan Vovk. Predstavili so se tudi Srbsko kulturno umetniško društvo z Mirjano Delić, Romska skupnost s Suzano Grm in Albanska narodnost z Ensarjem Ajdinijem. Glasbeni del programa sta zapolnila priznana glasbenika – saksofonist Tadej Tomšič in Primož Fleischman na klavirju.