Krajevna skupnost je oblika lokalne samouprave na ravni naselja, dela naselja ali skupine naselij v Sloveniji.

So del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu

Krajevne skupnosti smiselno uporabljajo Statut Občine Kočevje.

Na volitvah neposredno izvoljen svet ima mandat za štiri leta - podobno kot občinski svet.

Člani sveta med seboj izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

V Občini Kočevje je 6 krajevnih skupnosti:

Krajevna skupnost Velikost KS (ha) Št. prebivalcev po KS (popis iz 2002)
Kočevje mesto 1.862,3 8.590
Ivan Omerza - Livold 8.893.9 1.684
Šalka vas 11.203,9 2.569
Kočevska Reka 17.315,2 802
Stara Cerkev 12.603,6 2.333
Poljanska dolina 3.659,7 314

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– dajejo pobude in predloge za ureditev kanalizacije in postavitev čistilnih naprav na svojem območju,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo pobude in predloge v zvezi z ureditvijo družbenih dejavnosti (zdravstvo, lekarniška dejavnost, vzgoja in izobraževanje …),
– sodelujejo pri pripravi programa oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti, hortikulturno urejanje …) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti …),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri kateri bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti, na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– sodelujejo pri upravljanju drugih zadev v zvezi z zadovoljevanjem potreb občanov skladno s predpisi.

Krajevne skupnosti praviloma samostojno opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti:
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– sodelujejo z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju,
– izvajajo posamezne naloge na področju zaščite in reševanja, ki jih določi občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta,
– sodelujejo s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema zaščite in reševanja v krajevni skupnosti,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– opravljajo druge naloge v smislu izboljšanja kvalitete življenja.