Dušan Remih - Duško (1922 - 1944)

Narodni heroj . Rojen v Kočevju. Rudar. Kot komandant bataljona XIII. Brigade jeseni 1943 sodeloval v bojih za Kočevje. Padel na Pohorju v spopadu z Nemci.

Ferdinand Erker (1866 - 1939)

Kočevski dekan, narodni organizator. Zadnji nemški dekan v Kočevju, častni ljubljanski stolni kanonik.

Ivan Plantan (1853 - 1917)

Pravnik. Predsednik notarske zbornice. Vanjo uvedel slovenščino in jo brail pred vsemi ovirami avstrijskih pravosodnih oblasti. Enaka stališča zastopal tudi kot državnoozborski poslanec.

Josef Eppich (1874 - 1942)

Duhovnik, pisatelj, narodni buditelj. Ustanovil in vodil Kočevsko kmečko stranko (Gottscheer Bauernpartei) in časopis Gottscheer Bote. Zagovornik zmernih idej, zato moteč za mladonemško vodstvo v času Hitlerja. Eden od duhovnikov – kočevskih Nemcev, ki ob izselitvi ostali na Kočevskem (Stara Cerkev). V nekem spopadu med Italijani in partizani ga je domnevno smrtno zadela zablodela krogla.

Josef Erker (1873 - 1939)

Župnik in ljudski pisatelj. Napisal zgodovino župnije Mozelj, ki jo je v več nadaljevanjih objavil v Gottscheer Kalenderju.

Ludvik (Ljudevit) Boehm (1846 - 1938)

Gospodarski publicist; Rojen v Kočevju. Direktor Trgovske akademije, zagovornik razvoja pomorstva in pomorske trgovine. Častni meščan Ljubljane.

Milan Butina (1923 - 1999)

Slikar in scenograf. Kočevski domačin. Kot scenograf deloval v Mestnem gledališču ljubljanskem in na RTV Slovenija. Predavatelj ljubljanske univerze, izdal več knjig s področja likovne teorije.

Robert Braune (1889 - 1924)

Šahist – problemist. Kot problemist užival svetovni sloves. Bil tudi kočevski župan, pesnik in urednik Gottscheer Kalenderja.

Jurij Erberg (1660 - 1715)

Latinski pisatelj, pravnik filozof in teolog. Rojen v Kočevju. Kot jezuit filozofijo in teologijo poučeval v različnih krajih, nazadnjerektor kolegija v Budimpešti, kjer tudi umrl.

Janez Adam Erberg (2. polovica 17. stol. - 1725)

Latinski pisatelj, filozof Rojen v Kočevju. Študiral v Gradcu, deloval v carinski upravi. Skupaj z bratom (glej spodaj) pobaronjen.

Janez Daniel Erberg (1647 - 1716)

Strokovni pisatelj, pravnik, član akademije operozov Rojen v Kočevju. Brat Janeza Adama. Lastnik graščine v Dolu pri Ljubljani. Skupaj z bratom povzdignjen v barona.

Janez Matevž Erberg (1657 - 1. polovica 18. stol.)

Nabožni in jezikoslovni pisatelj Rojen v Kočevju. Sprva kapucinski menih, a poluteranil in v Nemčiji izdal več knjig.

Josip Fayenz (ok. 1745 - 1827)

Slikar in pozlatar Rojen in umrl v Kočevju. Edino v biografijah omenjeno delo je slika Sv. treh kraljev iz župnišča v Kočevski Reki.

Žiga Jenčič (1679 - 1718)

Avtor več latinskih pesniških del.

Zvonko Juvančič (1885 - 1938)

Lovski pisatelj

Evgen Matejka - Pemc (1909 - 1944)

Narodni heroj. Rojen Liberecu na Češkem. Družina po 1. svet. vojni naselila v Kočevju, kjer je dokončal 3 razrede gimnazije, zaradi težkih razmer prekinil šolanje, izučil za kovinostrugarja. Kasneje delal v Mariboru. Med vojno organizator mnogih drznih diverzantskih akcij. Nekaj dni pred koncem vojne kot komandant 31. divizije padel pri Gradišču ob Soči (Italija), ko je zašel v sovražno kolono.

Vilijem Pfeifer (1842 - 1917)

Politik. Rojen v Kočevju. Med drugim župan Krškega, kjer tudi pokopan. Mladoslovenski politik, dolgoletni poslanec v dunajskem državnem zboru.

Janž Schweiger (ok. 1540 - 1585)

Protestantski predikant in pesnik. Trubarjev sotrudnik. Kot predikant sodelavec Jurija Dalmatina v Ljubljani.

Bert Sotlar (1921 - 1992)

Gledališki in filmski igralec. Rojen v Kočevju. Filmi: Tistega lepega dne, Ne joči Peter, Boj na požiralniku itd…

France Vardjan (1900 - 1994)

Strokovni publicist, kemijski inženir agronom. Rojen v Kočevju. Oblikoval vrtove in krajino (npr. vila Bistrica nad Tržičem), uvajal slovensko vrtnarsko izrazje, avtor več knjig o cvetju in hortikulturi.

Jože Ožbolt (1922 - )

Narodni heroj. V partizanih od 1942, med drugim komandant Levstikove brigade. Generapodpolkovnik JLA. Poveljeval jugoslovanskim silam v okviru OZN na Sinaju. IZ OSILNIŠKE DOLINE (BELICA).

Lojze Lavrič (1914 - 1954)

Kipar in slikar. Njegovo delo je kurirček z materjo pred Namo. Obetevan kipar, a prezgodaj umrl. IZ OSILNIŠKE DOLINE (Črni potok ob Čabranki)

Franjo Zdravič (1919 - 1999)

Strokovni pisatelj in kirurg. Rojen v Kočevju (Dolga vas). Eden vodilnih slovenskih plastičnih kirurgov, soorganizator oddelka (današnje klinike) za plastično kirurgijo

Dr. Josip Lukan (1870 - )

Zdravnik v Weipertu (Češka).

Hans Schleimer (1878 - 1931)

Državni bibliotekar v Gradcu. Rojen v Koprivniku, po izobrazbi matematik. Za potrebe graške univerzitetne knjižnice razvil nov kataložni sistem (v uporabi do 1993).

Ivan Kozler (1819 - 1898)

Politični delavec in pospeševatelj kmetijstva na Lj. Barju. V kranjskem deželnem zboru med drugim zastopal Kočevje in Ribnico, nemško usmerjen, glasoval proti slovenskim predlgom o učnem jeziku in volilni zakonodaji. Zelo si je prizadeval za napredek kmetijstva na Ljubljanskem Barju.

Josip Kosler (1822 - 1917)

Podpredsednik odbora za osuševanje Ljubljanskega barja in Muzejskega društva za Kranjsko. Pravnik, podpisnik deklaracije Zedinjene Slovenije. Na Danskem in Nizozemskem preučeval obdelovanje barjanskih tal in znanje prenašal v Slovenijo.

Peter Kozler (1824 - 1879)

Politični delavec, publicist in gospodarstvenik, avtor prvega
zemljevida slovenskih dežel z domačimi imeni in vrisano jezikovno mejo. Sopodpisnik Zedinjene Slovenije, podpredsednik Kranjske eskomptne banke, soustanovitelj Trboveljske premogokopne družbe, član konzorcija za gradnjo gorenjske železnice, namestnik deželnega glavarja; prizadeval se je za uporabo slovenšične v šolah.
Vsi trije Kozlerji rojeni v Kočah pri Kočevski Reki. Bratje. Ustanovili Pivovarno bratov Kozler, današnji Union.

Jurij Jonke (1777 - 1864)

Čebelarski strokovnjak. Rojen najverjetneje v Konca vasi. Napisal priročnik Kranjski čbelarčik (dve slovenski izdaji, prevedeni iz nemščine). Po poročanju zgodovinarjev (Dimitz idr.) leta 1809 po protifrancoskem uporu rešil Kočevje pred požigom.

Katka Zupančič (1887 - 1967)

Pripovednica in pesnica med Slovenci v Ameriki. Rojena v beli Krajini (Grič pri Dobličah) Osnovna šola v Mavrlenu (nekoč kočevarska vas), kjer kasneje nekaj časa poučevala. Materin dekliški priimek Kump verjetno kaže na kočevarsko poreklo. V ZDA učiteljevala in pisala, predvsem za otroke. Kot socialistka podpirala staro domovino, še posebej Belo Krajino.

Ivan Omerza - Johan (1921 - 1943)

Narodni heroj. Rojen v Livoldu. Telefonist. Veljal za enega najbolj hrabrih kočevskih mitraljezcev in bombašev. V bitki pri Jelenovem žlebu ga je po spopadu ustrelil italijanski ranjenec.

Meta Koren (1911 - )

Publicistka in prevajalka.

Rihard Erker (1912 - 1986)

Strokovni pisatelj, gozdarski inženir. Rojen v Starem Logu. Dendrolog, izredni univerzitetni profesor. V dendrologijo uvedel nove metode določanja vrst, sort in starosti lesnih rastlin. Napisal več knjig oz. učbenikov o drevju, grmovnicah in gojenju gozdov.

Jože Šeško ( 1908 - 1942)

Narodni heroj. Rojen v Slovenski vasi. Profesor. Organizator NOB na Kočevskem. Izdan, ujet v Konca vasi in po mučenju v zaporih ustreljen v Ljubljani. Po materini strani kočevski Nemec.

Stane Jarm

Akademski kipar Stane Jarm je bil rojen 31. oktobra 1931 v Osilnici. V Kočevju je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in Križevih potov. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Šeškovo nagrado za življenjsko delo.