Na prireditvi ob kulturnem prazniku “Deklica  s piščalko” smo leto 2017 razglasili za  LETO IZZIV PATENTA.

Tematska, oziroma kulturna leta, ki so zaživela v zadnjih treh letih, so prav posebna oblika obeleževanja in vrednotenja naše skupne duhovne vsebine.  Prvo tovrstno leto 2011,  je bilo imenovano Jarmovo leto in je bilo posvečeno akademskemu kiparju Stanetu Jarmu, umetniku, katerega  delo je dalo naši sredini neizbrisen pečat in je pomemben del naše kulturne identitete. Naslednje leto, 2012,  je bilo Hufnaglovo leto. Ime, katerega zven in pomen je bil za marsikoga  nepoznan.Danes pozna ime Leopolda Hufnagla večina, od otrok v vrtcu, pa do njihovih staršev, saj so marsikaterega njih prav najmlajši poučili, kdo je bil ta gozdarski strokovnjak in kakšen pomen ima njegovo delo za naše okolje. Nujno se je ozreti vase tudi tu in zdaj. Zato smo leto 2013 poimenovali Leto vizij, leto 2014 za Kozlerjevo leto, 2015 Hufnaglovo leto in 2016 Leto vode in luči.

Skupina za tematsko leto 2017 se je med različnimi predlogi odločila za poimenovanje Izziv patenta 1492-2017.

Leto 2017 označuje 525-letnico podelitve krošnjarskega patenta temu območju. 23. oktobra 1492 je namreč cesar Friderik III. v Linzu tudi z namenom, da bi gospodarsko pomagal od turških pustošenj obubožanim krajem, podpisal t.i. krošnjarski patent, s katerim je »…našim zvestim ljubim meščanom v Kočevju, našo milost in vse dobro, da smo mi našim ljudem in podložnim v naših tamošnjih uradih, da te v Kočevju, naseljeni in stanujoči, ki so jim Turki prinesli uničenje, kateri naše kmetije tam zasedajo in nam stalni činž od njih dajejo, smejo trgovati z njihovo živino, platnom in ostalim, kar oni vzgajajo in izdelujejo na Hrvaško in v druge dežele. Na naš nadaljnji ukaz jim je dovoljeno in zaželeno, da trgujejo, kar prinaša denar…« Ta privilegij je bil v kasnejših obdobjih večkrat potrjen.

Krošnjarstvo je s svojimi različnimi oblikami dajalo vsakdanji kruh številnim krošnjarjem in njihovim družinam. Večina si je s krošnjarstvom izboljšala skromno življenje na skopih kraških tleh, redki so bili taki, ki  so obogateli. Med njimi je bil Janez (Johann) Kosler II, ki je krošnjaril s pomarančami in drugim južnim sadjem. Krošnjarstvo je pospešilo razvoj obrti in trgovine, hkrati so se utrjevali stiki z drugimi pokrajinami, na Kočevsko so krošnjarji prinesli nove ideje, predmete, pa tudi navade, utrjevale so se trgovske vezi. Hkrati pa je z odsotnostjo moške delovne sile sledilo postopno propadanje in opuščanje kmetij ter naraščalo izseljevanje. Med negativne posledice krošnjarjenja za domače prebivalstvo se uvršča tudi širitev nacistične miselnosti med kočevskimi Nemci.

Nekdaj je patent pomenil predvsem zakon oziroma listino, s katero je vladar podeljeval naslove/pravice/službe, danes pa izraz patent pomeni z zakonom zaščiteno izključno pravico gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo. Naziv tematskega leta izraža zgodovinske temelje, v sodobnosti pa zlasti dvoje: izziv patenta lahko pomeni spodbudo za razvoj/oblikovanje nove ideje oziroma izdelka in njegovo zaščito (patentiranje) oziroma na drugi strani promocijo/trženje že zaščitenih (patentiranih) produktov v širšo javnost, proizvodnjo.

Vesna Jerbič Perko, 
predsednica projektne skupine za izvedbo projektov v okviru Kulturnega leta 2017