Zaznamujemo Kozlerjevo leto 2014

Na prireditvi ob kulturnem prazniku “Deklica s piščalko” smo leto 2014 razglasili za KOZLERJEVO LETO 2014.

Tematska, oziroma kulturna leta, ki so zaživela v zadnjih treh letih, so prav posebna oblika obeleževanja in vrednotenja naše skupne duhovne vsebine. Prvo tovrstno leto 2011, je bilo imenovano Jarmovo leto in je bilo posvečeno akademskemu kiparju Stanetu Jarmu, umetniku, katerega delo je dalo naši sredini neizbrisen pečat in je pomemben del naše kulturne identitete. Naslednje leto, 2012, je bilo Hufnaglovo leto. Ime, katerega zven in pomen je bil za marsikoga nepoznan. Danes pozna ime Leopolda Hufnagla večina, od otrok v vrtcu, pa do njihovih staršev, saj so marsikaterega njih prav najmlajši poučili, kdo je bil ta gozdarski strokovnjak in kakšen pomen ima njegovo delo za naše okolje. Nujno se je ozreti vase tudi tu in zdaj. Zato smo preteklo leto 2013 poimenovali Leto vizij.

Kulturno leto 2014 bo torej Kozlerjevo leto! Poimenovano in posvečeno bo Petru Kozlerju. Peter Kozler je širši javnosti gotovo najbolj znan po Zemljovidu slovenske dežele in pokrajin, ki je prvi zemljevid slovenske dežele. Rojen je bil leta 1824 v Kočah pri Kočevju , kjer je preživel prva leta življenja, nato pa ga je pot vodila v svet, kjer se je šolal in naredil zelo uspešno kariero v podjetniškem in gospodarskem smislu. Bil pa je človek, ki je bil vseskozi aktiven in zaveden Slovenec in velik del svoje aktivnosti in tudi denarja namenjal prav slovenskim kulturnim organizacijam. Nemogoče je strniti njegovo delo in pomen v dva, tri stavke, zato bomo v kulturnem letu 2014 ponudili veliko priložnosti za spoznavanje pomena Petra Kozlerja, še bolj kot to, pa aktualnih vprašanj, ki si jih je zastavljal in ki so še kako pomembna tudi za nas danes.
Torej – naj bo leto 2014- Kozlerjevo leto!

Kozlerjeva pot – projekt Gimnazije in srednje šole Kočevje

Učitelji in dijaki na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje smo se odzvali vabilu Občine Kočevje k sodelovanju v  Kozlerjevem kulturnem letu in izdelali popoln turistični produkt z naslovom Kozlerjeva pot, ki vključuje vsa potrebna tiskana gradiva: knjižico Informativni vodnik po Kozlerjevi poti ter zgibanko in informativne table Kozlerjeva pot  v slovenskem in angleškem jeziku.

Knjižica Informativni vodnik po Kozlerjevi poti v obliki obsežnih člankov predstavlja posamezne točke postanka na poti, ki so tako ali drugače povezane z življenjem in delom družine Kozler. Zgibanka Kozlerjeva pot (tudi v angleščini Kozler's route) vsebuje priročen zemljevid poti in krajše predstavitve posameznih točk. Vsebina zgibanke je predstavljena tudi na istoimenskih informativnih tablah, ki pa poleg tega prikazujejo še razvoj Pivovarne Union. Informativne table so trenutno na ogled v avli Gimnazije in srednje šole Kočevje na Ljubljanski 12, svoje stalno mesto pa bodo dobile pri Turističnem kompleksu Jezero.

Sestavni del turističnega produkta je tudi ekskurzija po Kozlerjevi poti, pri kateri so se dijaki preizkusili v vlogi turističnih vodičev.

Zadnji sestavni del turističnega produkta pa je ekskurzija po Kozlerjevi poti, ki so jo v celoti izvedli dijaki in se tako preizkusili še v vlogi turističnih vodičev. Predstavitve na posameznih točkah so dijaki popestrili še s tremi krajšimi dramskimi uprizoritvami in zbirko starih fotografij danes propadlih stavb, ki služi kot pripomoček na ekskurziji. Kozlerjeva pot je krožna pot s pričetkom in zaključkom v Kočevju, druge točke postanka pa si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Koče, Kočevska Reka, Ribnica, Ortnek, Hudi Konec, Sveti Gregor. Pri določanju točk smo se omejili na kočevsko-ribniško področje, sicer pa so člani družine Kozler delovali tudi širše. Na nekaterih točkah postanka zaradi propadanja objektov ni moč veliko videti, so pa točke povezane z življenjem in delom družine Kozler, ki je to območje pomembno zaznamovala.

Obisk Kozlerjeve poti je celodnevna ekskurzija, na katero se lahko sami odpravite z avtom ali kolesom.

Obisk Kozlerjeve poti je celodnevna ekskurzija, na katero se lahko odpravite z avtom ali kolesom ter se s pomočjo knjižice in priročnega zemljevida informirate o pomembnosti posameznih točk postanka. Posamezni izdelki turističnega produkta torej niso zgolj šolski, temveč bodo trajno na voljo za uporabo tudi širši javnosti. Tako smo realizirali enega osrednjih ciljev našega projektnega dela.  Knjižice in zgibanke so občanom in obiskovalcem naših krajev na voljo v prostorih Turističnega društva Kočevje, v Knjižnici Kočevje, v Pokrajinskem muzeju Kočevje in Turističnem kompleksu Jezero. Vse gradivo smo tudi zbrali in uredili v priročnik za izvedbo ekskurzije in ga že predali Turističnemu društvu Kočevje, ki bo ekskurzijo delno ali pa v celoti vključilo v svojo stalno ponudbo.

V projektu je sodelovalo 6 profesoric, 121 dijakov štirih izobraževalnih programov in 7 predmetov, delo v projektu pa je trajalo 4 mesece oz. 340 ur pouka.

Posebna vrednost projekta Kozlerjeva pot na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje pa niso le izdelki, temveč proces nastajanja oz. pedagoško delo, ki je za izobraževalno institucijo ključnega pomena, ter obseg dogajanja. Zaradi Petra Kozlerja, najpomembnejšega člana družine Kozler, smo se odločili, da projekt zastavimo širše, saj je bil vsestranska osebnost z vrhunskimi dosežki na različnih področjih – kot gospodarstvenik, narodni buditelj in kartograf. V projektu je tako sodelovalo 6 profesoric, 121 dijakov štirih izobraževalnih programov (gimnazija, ekonomski tehnik SSI in PTI ter prodajalec) in 7 predmetov (Kultura in civilizacija, Projektno delo, Prodaja blaga, Tržno komuniciranje, Moja poslovna ideja, Trening komunikacije, Marketing in multimedija). Delo v projektu je trajalo 4 mesece oz. 340 ur pouka. Vsi predmeti predvidevajo projektni pristop z avtentično nalogokot zaključnim izdelkom, delo v skupinah ter uporabo teoretičnega znanja na praktičnem primeru, v našem primeru je bil praktičen primer družina Kozler. Dijaki različnih programov so se glede na učne cilje in vsebine učnih načrtov osredotočili na različna področja življenja in dela družine Kozler: trgovci in ekonomisti na trgovino in gospodarstvo, gimnazijci pa na družinsko življenje, narodno buditeljstvo in nastanek znamenitega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin. Dijaki so morali veliko gradiva spoznati, pregledati, prebrati, izluščiti, zapisati povzetke, prevesti v angleščino in ves postopek ponoviti vsaj dvakrat, vaj za dramske uprizoritve pa je bilo še veliko več.

Dijaki so učenje doživeli kot izkušnjo in zato je njihovo znanje trajnejše, z delom v projektu pa so okrepili tudi občutek pripadnosti domačemu kraju.

Vrednost izdelkov je v tem, da so dijaki vse delo opravili samostojno, in sicer ob podpori profesoric mentoric, ki smo jih s sprotnimi korekturami in povratnimi informacijami pri delu usmerjale. Delo je bilo zahtevno in izčrpno za vse, tako dijake kot profesorje, vendar menimo, da se napor obrestuje. Dijaki učenje doživijo kot izkušnjo in zato je njihovo znanje trajnejše. Lahko so ponosni na opravljeno delo, saj so storili nekaj pomembnega za svojo skupnost in javnost in tako okrepili občutek pripadnosti domačemu kraju. Ambiciozno zastavljen cilj nam je uspelo doseči predvsem z uspešnim sodelovanjem. Potrebno je bilo veliko vztrajnosti, da smo dosegli prikazan nivo kvalitete izdelkov, da smo do konca imeli drug z drugim ves čas dovolj potrpljenja. Za pomoč se zahvaljujemo Pokrajinskemu muzeju Kočevje za vsa posredovana gradiva, fotografije in informacije ter Občini Kočevje za finančno podporo pri tisku končnih izdelkov in organizaciji ekskurzije. Upam, da vam bodo ekskurzija in gradiva o Kozlerjevi poti prinesla nova spoznanja o morda do sedaj spregledani  temi  v zgodovini domačega okolja in vas spodbudila, da boste nanj še bolj ponosni.

Ana Mihelič, prof.

koordinatorica projekta