Priznanje Občine Kočevje »Deklica s piščalko« gre v roke g. Borisu A. Novaku.

Kočevje, 6. februarja 2017 - Žirija za podelitev priznanja Deklica s piščalko je letos med tremi prispelimi nominacijami za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture izbrala g. Borisa A. Novaka, pesnika, prevajalca, avtorja pesniških in dramskih del za otroke in mladino.

Po tem, ko so na poziv k nominacijam prispele tri nominacije, in sicer je SNG opera in balet Ljubljana nominirala g. Gregorja Guština, Gimnazija in srednja šola Kočevje je nominirala g. Petra Movrina ter Založba Goga je nominirala g. Borisa A. Novaka je strokovna žirija svojo odločitev o tem, da mora prejemnik Priznanja Občine Kočevje Deklica s piščalko dosegati v slovenskem kulturnem prostoru nacionalno ali mednarodno primerljive vrhunske rezultate na področjih svoje ustvarjalnosti tako, da je njegovo delo povezano z regionalnim področjem Občine Kočevje, in zato bistveno prispeva k umetniškemu, znanstvenemu in kulturnemu razvoju Kočevske, za prejemnika priznanja Deklica s piščalko razglasila g. Borisa A. Novaka.

Žirija je v obrazložitvi zapisala: »Boris A. Novak je eden naših najvidnejših literarnih ustvarjalcev. Je pesnik, prevajalec, avtor pesniških in dramskih za otroke in mladino, akademsko se posveča verznim oblikam in jih potem tudi praktično izpisuje; v njegovem zadnjem pesniškem naboru je čez dvesto različnih pesemskih oblik, od tega jih je v slovenščino kar šestdeset sam prvi prenesel iz tujih vzorov in jih ducat in pol sam izumil. Je vrhunski prevajalec najtežje prevedljivih francoskih simbolističnih pesnikov, pa tudi trubadurskih predhodnikov. Njegove drame so igrive, kadar govori o slasti jezika, kadar se loteva perečih družbenih tem, recimo razprodaje lipicancev ali anomalij pri lastninjenju založb, je vpleten in do  konca neizprosen. Novakovo poezijo so primaknili postmodernizmu, ker je bilo to moderno. Zaradi vračanja k tradicionalnim pesniškim oblikam po obdobju, ko je bila bolj cenjena destrukcija forme in sintakse. Vendar je po sonetnih vencih in umetelnih verzifikacijah že z Mojstrom nespečnosti pokazal, da je njegov pesniški zastavek globlji, da mu ne gre za dvoumno izmuzljivost in vseenost nasproti zahtevam časa. Vojna in nasilje na področju nekdanje skupne države, predvsem pa Novakov osebni angažma pri pomoči pisateljem, ki so ostali v obleganih mestih ali zaradi vojnih grozot prehajali skozi Slovenijo, so zazveneli tudi v poeziji. Enako bridkost ob slovesu od staršev ali rekonstruirani spomini na sorodnike, bolj ali manj vse vojake zgodovine in celo revolucije, ki so jih pogoltnile čistke znotraj partije, internacije, zapori - ali pa so padli v vojni.

Iz tega kar najbolj intimnega gradiva je sestavljen tudi njegov ep Vrata nepovrata, obsežno delo, ki do sedaj, ko smo dobili dva od treh delov, obsega kakšnih 1200 strani verzov. V prvem delu, Zemljevidih domotožja, so popisi, pesniški katalogi vsakdanjosti: bivališča, domovi, predmeti, rekviziti, ob katerih se spominja prijateljevanj in družabljenj. V drugem delu, V času očetov, se ozira v zgodovino in v lastne spomine na pokojne in tudi žive. Predvsem na prednike in očeta, pa na vse matere in tete, ki jih je iz političnih zaporov in preganjanja potegnilo v vojno vihro  in jih je ta prekalila in nekatere ugonobila, na heroje in na žrtve. Osrednji del Časa očetov, ki poteka v dialogu z Dantejevo Božansko komedijo, katere najbolj očarljivi in pesniško učinkovit del so opisi krogov pekla, je posvečen očetu Anteju, komandantu Kočevskega bataljona in njegovemu partizanjenju na Kočevskem in še posebej v času Roške ofenzive; zaradi navezav na Kočevsko mu žirija soglasno podeljuje nagrado Deklica s piščalko. Novak verzno mojstrsko izpisuje očetovo borbeno zvijačnost, s katero so zavzeli most na Brodu na Kolpi, se navdušuje nad slepilnimi manevri, s katerimi so prezvijačili premočnega nasprotnika. Kot njegovi bratje je bil tudi Ante na meji sprejemljivega in zato v nemilosti pri zapečkarskih vodjih revolucije, vendar njegovo – in Borisovo - razočaranje ne velja predvsem umanjkanju njihovih vojnih veščin. Še bolj se razvname ob grozi, da je v času vznesenosti zaradi silnosti zmage nastopil čas obračuna, ko se je del prejšnjih žrtev in preganjanih prelevil v krvnike. Za Anteja je vojna izgubljena nad Trstom, ko vidi transporte civilistov na poti v fojbe, za Borisa, ko mora premišljevati, ali je s svojim priimkom upravičen, da obišče brezno pri Krenu. Poezija se zadev zgodovine loteva z lastno odprtostjo in večznačnostjo, pri tako občutljivem pesniku, kot  je Boris A. Novak, je ob junaštva vedno pripuščen tudi dvom in pod površnico vsake lepote tiči groza. Hkrati je z verznimi in pesniško raznovrstnimi postopki, ki jih imenitno obvladuje in se jim nikoli ne pusti zapeljati, temveč ostaja na sledi sporočila, Novak spisal lastno zgodbo, ep o sebi in najbližjih in o narodovem hrepenenju po svobodi. Novakov ep je toliko bolj naš, splošen in občeveljaven, kolikor bolj je oseben.«

Zaradi vsega navedenega je odločitev žirije, da se priznanje deklica s piščalko dodeli prav njemu.

V okviru kulturnega programa, je avtor in režiser Marko Glavač obiskovalce popeljal s konceptom kulturnega programa z naslovom RAZSREDIŠČENOST ter s reartikuliranim razsrediščenim prerformansom z naslovom: Kdo smo, ste, so?, ki so ga izvedli dijaki Gimnazije in srednje šole Kočevje: Tjaž Mihelič, Tilen Rac in Helena Petkovič. Kot nastopajoči pa sta se predstavila baletna plesalca, pod vodstvom domačina Gregorja Guština, Barbara Potokar in Kenta Yamamoto, oba člana ansambla SNG opera balet Ljubljana.

Pri samem projektu so sodelovali številni priznani, predvsem domači umetniki, med drugim Gašper Jarni domačin slovenski dramski, filmski igralec in lutkar, David Šušel pesnik z izvedbo pravljice Čolnički z lučjo v obliki knjižice, ki so jo obiskovalci prejeli po sami prireditvi, Klavdija Križ Potisk vodja gledališko - plesne skupine KUD-a Godba Kočevje z članicami: Klara Bilbija, Neja Erjavec, Ana Šančič in Ajda Bradeško.

Glasbeni del programa je zapolnil glasbenik – kitarist, svetovnega renomea Damir Halilić Hal in Tolkalna skupina glasbene šole Marjana Kozine. 

Prireditev je obiskalo ogromno kulturnih presežkov željnih Kočevarjev.